Dopolnilo, vsebino katerega predsednik DZ-ja Pavel Gantar ni želel razkriti, so vložile poslanske skupine SDS-a, SLS-a in SNS-a. DZ je izredno sejo na temo deblokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem začel ob 15. uri za zaprtimi vrati, na njej pa naj bi poslanci govorili predvsem o predlogu arbitražnega sporazuma. Izredno sejo so sklicali na zahtevo SDS-ja, SLS-a in SNS-a, ki želijo, da premier Pahor podrobno pojasni, kaj se je 11. septembra v Ljubljani dogovoril s hrvaško kolegico Jadranko Kosor.

Pred tem je premier Borut Pahor je predsednike parlamentarnih strank seznanil z osnutkom arbitražnega sporazuma, katerega najpomembnejše določilo je stik z odprtim morjem.

Borut Pahor je po srečanju dejal, da je bil sestanek zelo koristen, a le "informativne narave." Ob tem je dodal, da od predsednikov strank niti ni pričakoval kakšne odločitve - tudi iz proceduralnega razloga. Najprej mora namreč sporazum sprejeti vlada. "Vlada bo, tako imam v načrtu, pobudo sprejela še ta teden in jo poslala odboru za zunanjo politiko v državni zbor," je povedal premier.

Sporazum "praktično napisan"
Poudaril je še, da je arbitražni sporazum "praktično napisan" in da "obe strani določila poznata". "Pripravila jih je tretja stran, obe državi pa morata v skladu z njunima notranjima pravnima redoma sedaj po postopkih priti s pobudo in soglasjem do vsebine tega sporazuma," je še pojasnil Pahor in dodal, da verjame, da bo obema državama to uspelo.

Ob tem je prvič jasno in glasno povedal, da je osnutek arbitražnega sporazuma, s katerim bi se Slovenija in Hrvaška zavezali, da vprašanje meje med državami določi petčlansko arbitražno sodišče, pravzaprav drugi predlog evropskega komisarja Ollija Rehna 15. junija lani.

V arbitražnem sporazumu po Pahorjevih besedah ostaja nespremenjen tretji člen, ki v točki "b" določa, da bo arbitražno sodišče določilo stik ali spoj slovenskih ozemeljskih voda z odprtim morjem. Takšna dikcija je bila zapisana tudi v sporazumu Drnovšek-Račan.

Vlada si tako pred začetkom nadaljevanja pogajanj o meji s Hrvaško, ki naj bi se nadaljevala v petek in bodo potekala sočasno z medvladno konferenco o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU-jem, želi dobiti mandat za pogajanja o arbitražnem sporazumu do podpisa.

Janša: Osnutek slabši od Rehnovega predloga
Prvak SDS-a Janez Janša pa je v osnutku dejal, da je ta slabši od drugega Rehnovega predloga, ob tem je izrazil pričakovanje, da bo vlada osnutek sporazuma, preden ga bo potrdila, ustrezno popravila. V nasprotnem primeru pa predlog po Janševem prepričanju ne more računati na podporo. "Mi nismo v celoti podprli niti drugega Rehnovega predloga, sedanji je še slabši in nima niti najmanjše možnosti, da dobi našo podporo, niti da ga podpre DZ," je dejal. V čem je osnutek slabši, Janša ni želel povedati, češ da je gradivo označeno kot zaupno.

Janša: Sestanek vsaj tri tedne prepozno
Janša je sestanek označil za praznega in dejal, da je "vsaj tri tedne prepozno", ko je stvari za nazaj zelo težko popraviti. "Ponovljene so bile vsebine iz junija, s tem, da sploh ne vemo, kakšno je stališče koalicije, saj dve koalicijski stranki sploh nista povedali svojega mnenja," je dejal.

Žerjav se z osnutkom ne more strinjati
Prvi mož SLS-a Radovan Žerjav je povedal, da se z osnutkom ne more strinjati, ker "omogoča, da se pogovarjamo ali pogajamo oziroma da je vsebina arbitraže tisto, kar smo sprejeli v sklepu DZ-ja o ozemlju in morju, ki sta slovenska."

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je vlado obtožil, da je pokleknila pred Hrvati. "Vlada je pripravljena privoliti v čisto vse. Pahor se dogovarja s Hrvaško, namesto, da bi branil interese Slovenije," je zatrdil. Opozoril je, da bo Slovenija vezana na odločitev arbitraže, "čeprav bo ta Hrvaški prisodila tri četrtine Piranskega zaliva". Po njegovem je napaka v tem, da vlada "noče spregledati, da je treba za izhodišče postaviti leto 1918, ko smo vstopili v skupno državo".

Aleš Zalar (LDS) pa je po sestanku povedal, da je bilo srečanje namenjeno izmenjavi stališč ob predstavitvi osnutka arbitražnega sporazuma, govorili pa so tudi o tem, kako naj bi tekla popoldanska izredna seja DZ-ja o Hrvaški.

Preostali dve koalicijski stranki, Zares in DeSUS, pa po sestanku nista dajali izjav.