Odbora sta namreč sprejela sklep vlade o njenem stališču do namere švedskega predsedstva EU-ja za sklic medvladne konference za nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU-jem in predlagala vladi, da se hkrati nadaljujejo pogajanja o meji na podlagi drugega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna.

Kdaj bo pristopna konferenca, še ni določeno. Predviden je sicer datum 16. oktober, vendar je zunanji minister Samuel Žbogar v ponedeljek dejal, da bi lahko bila konferenca sklicana že za konec septembra ali začetek oktobra.

Odbor za zunanjo politiko je sklep sprejel z 11 glasovi za, proti so bili opozicijski poslanci Zmago Jelinčič (SNS), Radovan Žerjav (SLS) in nepovezani poslanec Franc Pukšič, poslanci SDS-a pa so se glasovanja vzdržali.

Odbor za zadeve EU-ja pa je sklep sprejel z 9 glasovi koalicije, poslanca SLS-a in SNS-a sta bila proti, drugi pa vzdržani.

Swoboda: Odločitev zelo dobra tudi za Slovenijo
Prišli so tudi odzivi iz EU-ja. Evropski poslanec in nekdanji poročevalec za Hrvaško Hannes Swoboda (S&D) je namreč ocenil, da je odločitev zunanjepolitičnega odbora državnega zbora o umiku blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU "dobra odločitev za Hrvaško, pa tudi zelo zelo dobra odločitev za Slovenijo".

Kot je pojasnil za slovenske medije, je bilo že opaziti, da ugled Slovenije v EU-ju, pa tudi v regiji, počasi upada. S to odločitvijo pa je Slovenija po mnenju Swobode okrepila svoj položaj, Hrvaška pa je prisiljena iti naprej in skleniti kompromis. "Dobra volja je tu, zdaj pa jo je treba spremeniti v dejanja," je še dejal evropski poslanec.

Sicer pa je premier Borut Pahor na začetku seje poslance najprej obvestil, da je hrvaško zunanje ministrstvo objavilo sporočilo, s katerim so odpravljeni vsi dvomi o tem, kaj sta se v petek dogovorila s premierko Hrvaške Jadranko Kosor.

Sedem ključnih razlik med francoskim predlogom in zdajšnjim dogovorom

Poleg tega je Pahor članom odbora pojasnil sedem pomembnih razlik med predlogom za odpravo slovenske blokade, ki ga je decembra pripravilo francosko predsedstvo EU-ju, in v petek sklenjenim dogovorom. Prva je ta, da je Kosorjeva v pismu švedskemu predsedstvu zapisala zavezo, da bosta državi reševali vprašanje meje v okviru hrvaškega pogajalskega procesa z EU-jem. Druga je ta, da je v tem času že skorajda dokument, na osnovi katerega bosta državi ratificirali arbitražni sporazum, ki je bil v tem času praktično pripravljen, če bodo poslanci DZ-ja in sabora podprli dogovor o deblokadi pogajanj.

Po Pahorjevih besedah Hrvaška v skladu s francoskim predlogom tudi ni pristala na zapis, da ne prejudicira meje, zdaj pa je pristala na zapis, da noben dokument v pristopnih pogajanjih ne prejudicira končne rešitve meje. To pomeni, je dejal Pahor, da ti dokumenti ne bodo imeli nobenega učinka na katerem koli mednarodnem razsodišču ali telesu, ki bo odločalo o meji.

Hrvaška ne vztraja več pri Meddržavnem sodišču
Poleg tega pa je Hrvaška prvič pristala na to, da se vprašanje meje reši pred mednarodno arbitražo ali z bilateralnim sporazumom. O bilateralnem sporazumu namreč do zdaj ni želela slišati, je dejal premier, temveč je vztrajala pri Meddržavnem sodišču v Haagu. Poleg tega v francoskem predlogu ni bil izpostavljen datum 25. junij 1991. Ob tem je Pahor dejal še, da se morata odbora odločiti, ali je za Slovenijo bolj ugoden arbitražni sporazum, kjer je kot načelo eksplicitno določen stik slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami ali pa je za Slovenijo ugodnejše načelo zunanje pravičnosti.

Če bodo poslanci podprli sklic medvladne pogajalske konference, bo švedsko predsedstvo predvidoma odgovorilo na petkovo pismo hrvaške predsednice vlade Jadranke Kosor in ob tem sklicalo tudi pristopno konferenco. Predsedstvo je doslej načrtovalo, da bo konferenca 16. oktobra, petkov dogovor pa lahko zadeve nekoliko pospeši.

Slovenija naj bi blokado umaknila z 11 od 14 poglavij
Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar upa, da bosta oba odbora dosegla načelno soglasje za to, da švedsko predsedstvo skliče pogajalsko konferenco konec septembra oziroma v začetku oktobra. Če bi odbora dogovor iz Ljubljane načelno potrdila, bi Slovenija lahko sprostila 11 od 14 blokiranih poglavij, torej tista, kjer je težava prejudiciranje meje. Pri preostalih poglavjih obstajajo drugi zadržki, pri poglavju 31 (o zunanji, obrambni in varnostni politiki) bo tako Slovenija po Žbogarjevih besedah pridržek obdržala, da "vidimo, kako se bo dogovor, ki obstaja, realiziral."

Janša: Pahor bi se moral posvetovati z vsemi strankami
Janez Janša je na seji odbora izpostavil, da je bila do zdaj praksa, da se je vlada glede pomembnih zunanjepolitičnih odločitev posvetovala s strankami, tokrat pa se je prvič zgodilo, da je bila ta dobra praksa opuščena.

Spomnil je, da se je hrvaška premierka pred odhodom v Ljubljano s strankami posvetovala, čeprav, kot je dejal Janša, to sploh ni bilo potrebno. Hrvaška se namreč po njegovih besedah v pismu švedskemu predsedstvu EU-ja ni zavezala k ničemur, o čemer se ne bi v preteklosti že sporazumela in potrdila. Slovenija je v drugačnem položaju, saj mora s formalnim aktom zadržke umakniti, je poudaril prvak opozicije.

Jerovšek: Ne bi smeli verjeti ustno izrečenim obljubam
Jožef Jerovšek (SDS) pa je izpostavil preveliko zaupanje slovenske vlade, ki verjame ustno izrečenim obljubam hrvaških politikov, pomisleke pa je imel tudi glede predpostavk dogovora, ki so po njegovem mnenju napačne. "Kje so trdne in pisne hrvaške zaveze? Zakaj ne zahtevamo zavez sabora? Zakaj hitimo," je vprašal.

Do ravnanja premierja Pahorja je bil kritičen tudi prvak SLS-a Radovan Žerjav. Opozoril je, da ni nobenega zagotovila, da Slovenija ne bo ostala brez stika z odprtim morjem, to pa je po njegovih besedah v neskladju s sklepi DZ-ja. Drugi Rehnov predlog lahko Slovenija sprejme le ob spremembi sklepa, meni Žerjav. Izrazil je tudi prepričanje, da bi morala Slovenija zahtevati, da Hrvaška odstrani tudi vse fizične prejudice, saj bi edino ta poteza sosednje države izkazala njeno iskrenost.

Jelinčič: Dogovor je nacionalna izdaja
Zmago Jelinčič (SNS) pa je petkov dogovor označil za nacionalno izdajo. Meni namreč, da je slovenska politika pokleknila pred agresivno hrvaško politiko.

Nepovezani poslanec Franc Pukšič pa je menil, da bi morala vlada ob današnjem predlogu sklepa o odpravi zadržkov predlagati tudi, da se državljani Slovenije na referendumu odločijo, ali so za to, da se meja med Slovenijo in Hrvaško določi, še preden bo ta postala članica EU-ja.

Pahor in Žbogar zavrnila očitke
Premier Pahor, ki je sejo zaradi obveznosti predčasno zapustil, je očitke zavrnil. Med drugim je dejal, da se s predsedniki strank ni posvetoval, ker je pred srečanjem s Kosorjevo potekala seja OZP-ja, ta odbor pa je bil v preteklosti večkrat kritičen do tega, da se je vlada najprej posvetovala s predsedniki strank, šele nato je prišel na vrsto odbor. Zato je bil tokrat prvi na vrsti odbor, je povedal.

Zunanji minister Samuel Žbogar je v odgovoru na očitke poudaril, da je uspeh dogovarjanja že dejstvo, da danes ni več govora o reševanju spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, temveč o reševanju z mednarodno arbitražo, ki je politični proces. Bil pa je tudi kritičen do prejšnje vlade, češ da je hrvaške prejudice meje v dokumentih za pristopna pogajanja z EU-jem opazila nekaj mesecev prepozno, saj bi morda med slovenskim predsedovanjem EU-ju lažje ukrepala.

Stanje na dan, 25. junija 1991, bo podlaga za reševanje mejnega spora - "to je tudi nadgradnja brionske deklaracije", torej nanaša se tudi na morje, je še pojasnil minister.

Koalicija večinoma naklonjena dogovoru
Poslanci vladne koalicije so bili v razpravi dogovoru večinoma naklonjeni. Franco Juri (Zares) je dejal, da je imel od začetka pomisleke glede slovenskih zadržkov, vendar priznava, da se je v preteklih mesecih zgodil napredek, saj se je prvič zgodilo, da so pogajanja o meji zapisana kot del pogajalskega procesa Hrvaške z EU-jem.

Matevž Frangež (SD) je dogovor premierjev označil za pametnega, ob tem pa izrazil obžalovanje, da se ga zaradi notranjepolitičnih interesov zastruplja.