Bildt je dodal še, da sta obe državi zmagovalki in da je živahna javna razprava na obeh straneh pač pričakovana. Medtem so s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve sporočili, da bosta Slovenija in Hrvaška pogajanje o mejnem sporu nadaljevali s pomočjo zadnjega predloga Ollija Rehna.
Kot so zapisali v Zagrebu, so kratko sporočilo za javnost objavili zato, da bi razjasnili vsa ugibanja in špekulacije, ki so se pojavila po petkovem srečanju premierjev Jadranke Kosor in Boruta Pahorja v Ljubljani. "Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in predsednik slovenske vlade Borut Pahor sta se dogovorila za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem in nadaljevanje pogajanj o reševanju vprašanja o meji s pomočjo Evropske unije na podlagi predloga 15. junija 2009, ki ga je oblikoval evropski komisar za širitev Olli Rehn," so zapisali na hrvaškem ministrstvu.

Sredi junija so v Luksemburgu ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije potekali pogovori zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške in predsedujočega tria EU-ja o predlogu evropskega komisarja Rehna za način reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške v pogajanjih z EU-jem. Rehn je takrat dopolnil svoj predlog s slovenskimi dopolnili, ki ga je Hrvaška nekaj dni pozneje zavrnila, pogajanja pa so bila prekinjena.

Drobnjak obljubil, da se bodo pogajanja začela kmalu
Glavni hrvaški pogajalec z Evropsko unijo Vladimir Drobnjak je povedal, da se bo kmalu začel dialog med Slovenijo in Hrvaško o načinu urejanja spora o meji med državama. Drobnjak je v ponedeljkovi oddaji Otvoreno na hrvaški televiziji povedal, da je pred Hrvaško zdaj medvladna konferenca o pristopu k Uniji, ki bo verjetno v začetku oktobra, do konca leta pa naj bi bili še dve taki konferenci. Povedal je, da konference pripravlja švedsko predsedstvo EU-ju in da je Hrvaška že pripravljena odpreti devet in zapreti pet poglavij, da pa Hrvaško čaka še veliko odpiranj in zapiranj pogajalskih poglavij.

Glavni hrvaški pogajalec je povedal, da se bo ob prvi medvladni konferenci začel tudi dialog s Slovenijo glede meje med državama, a da bodo zadeve potekale na dveh popolnoma ločenih tirih. Na enem bodo potekala pogajanja z EU-jem, na drugem pa nadaljevanje dialoga s Slovenijo, kjer pa bo evropska stran pomagala pri iskanju končne rešitve za vprašanje meje.

Rudolf: Zapleti pri imenovanju članov sodišča
Tudi hrvaški akademik Davorin Rudolf je izpostavil ločevanje pogajalskega procesa od pogovorov o meji. Dejal je, da je v pismu, ki ga je hrvaška premierka Jadranka Kosor v petek poslala švedskemu predsedstvu, edini odmik od hrvaških stališč ta, da so sprejeli arbitražno sodišče namesto Meddržavnega sodišča v Haagu. Je pa povedal, da se zna zgoditi, da pride do zapletov pri imenovanju članov arbitražnega sodišča.

Rudolf je povedal še, da trditve slovenskega premierja Boruta Pahorja, da bodo pogovori o meji potekali na podlagi spremenjenega predloga Ollija Rehna, ki ga Hrvaška junija ni sprejela in kjer je omenjen slovenski stik z odprtim morjem, niso resnične in da tega določila v pismu ni.

Mimica: K dogovoru prispevali številni dejavniki
Poslanec opozicijske Socialdemokratske stranke in nekdanji minister za evropske integracije Neven Mimica je ob tem dejal, da je do dogovora Pahorja in Kosorjeve v Ljubljani prišlo zaradi razvoja dogodkov v Ljubljani, Stockholmu, Bruslju in Washingtonu, ki so prispevali k temu, da sta državi našli dobro rešitev - ločevanje pogajalskega procesa od vprašanja meje. Ocenil je, da na dogovor ni vplival razvoj stanja na Hrvaškem in da za dogovor ni zaslužna Kosorjeva, prav tako pa tudi nekdanji premier Ivo Sanader ni odgovoren, da se premiki niso zgodili prej.