Predsednik slovenske vlade trdi prav nasprotno, ob tem pa poudarja, da pri dogovoru, da državi pogajanja nadaljujeta pri predlogu evropskega komisarja za širitev, s hrvaško premierko nista bila sama, saj so bili navzoči tudi tisti, ki so pri dosegi dogovora pomagali.

"Švedsko predsedstvo natančno ve, kaj smo se dogovorili, in ena od diplomatskih velesil, ki je pomagala pri usklajevanju, prav tako," je pristavil.

Zdaj Pahor želi še politično soglasje
Po seji vlade je Pahor pojasnil še, da je vladi že posredoval informacijo o morebitnem arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Prav arbitražni sporazum bo tudi glavna tema ponedeljkovega pogovora premierja s predsedniki slovenskih parlamentarnih strank. V četrtek naj bi nato vlada vložila še pobudo za sklenitev sporazuma in "šla pred odbor DZ-ja za zunanje zadeve po podporo za podpis".

S tem želi vlada pred nadaljevanjem pogajanj o meji s Hrvaško ob posredovanju EU-ja 2. oktobra - ki bodo potekala sočasno z medvladno konferenco o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU -, dobiti mandat za pogajanja o arbitražnem sporazumu do njegovega podpisa. Predlog sporazuma o arbitraži, ki bo določil način reševanja vprašanja meje, sicer vsebuje drugi predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in predvideva ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča.

Arbitraža tudi o stiku z odprtim morjem
"Ni nobenih dvomov, kaj smo se zares dogovorili," je še enkrat poudaril Pahor. Rehn je v zadnjem predlogu predstavil dokument, ki je zaključena celota, z vsemi elementi, ki so potrebni za arbitražni sporazum. Pogajanja s Hrvaško so bila avgusta osredotočena na tretji člen tega arbitražnega sporazuma, ki po Pahorjevih besedah ostaja nespremenjen. To je za Slovenijo zelo pomembno, saj tretji člen določa, da bo arbitražno sodišče določilo slovenski stik ali spoj slovenskih teritorialnih voda z odprtim morjem.

Kosorjevi nasprotuje sporočilo hr. diplomacije
Hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor je sicer v sredo v hrvaškem saboru zanikala, da se bo Hrvaška s Slovenijo o meji ob posredovanju Evropske unije pogajala na podlagi drugega predloga komisarja Rehna, ampak da naj bi državi nadaljevali pogajanja tam, kjer so se zaustavila 15. junija, ko je bil na mizi ta predlog.

Njeno trditev sicer zanika sporočilo hrvaškega zunanjega ministrstva, ki je 15. septembra zapisalo: "Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor in predsednik slovenske vlade Borut Pahor sta se dogovorila za nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in nadaljevanje pogajanj o reševanju vprašanja o meji s pomočjo Evropske unije na podlagi predloga od 15. junija 2009".

O Hrvaški želijo razpravljati na izredni seji
Te različne izjave pa so med drugim vzpodbudile opozicijske poslance, da so podali zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. Poslanske skupine SDS-a, SNS-a in SLS-a poudarjajo, da je po nedavnem srečanju premiera Pahorja s hrvaško kolegico prišlo do popolne spremembe stališč slovenske vlade, kar zadeva blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z EU-jem, zato menijo, da je treba ta stališča potrditi na plenarni seji DZ-ja.

Trdijo, da je že v sredo postalo jasno, da Hrvaška ne pristaja na drugi predlog evropskega komisarja Rehna, kot ves čas trdi predsednik vlade. Po njihovem bo najbrž odpadla tudi arbitraža pred mednarodnim sodiščem, pogajanja o meji pa ne bodo zaključena do vstopa Hrvaške v EU, kot je Pahor zatrjeval po srečanju. "Najbrž se do tedaj ne bodo niti resno začela," še piše v zahtevi za sklic izredne seje.