Tako je uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic odgovoril na novinarsko vprašanje, potem ko je zunanji minister Samuel Žbogar v ponedeljek v Bruslju povedal, da bosta pogajanja o meji nadaljevala zunanja ministra obeh držav, da pa še ni odločeno, ali bo predstavnik EU-ja iz Evropske komisije ali iz švedskega predsedstva EU-ju, torej naslednik Rehna ali švedski zunanji minister Carl Bildt.

Arbitražni sporazum ali dvostranski dogovor o meji mora biti sklenjen do ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške v državnem zboru, je Balažic ponovil enega izmed pomembnejših dosežkov petkovega dogovora slovenskega premierja Boruta Pahorja in njegove hrvaške kolegice Jadranke Kosor. Izrazil je še upanje, da bosta državi arbitražni sporazum, ki se mu zdi verjetnejša rešitev od prav tako mogočega dvostranskega dogovora, dosegli čim prej. Pred začetkom pogajanj pa ni želel govoriti o njegovih podrobnostih.

Referendum smiseln le po koncu arbitražnega sporazuma
Na novinarsko vprašanje, kaj meni zunanje ministrstvo o pozivu predsednika republike Danila Türka vladi, naj premisli o morebitnem referendumu, pa je Balažic dejal, da bi bil smiseln le, ko bi bil končan arbitražni sporazum. Sicer o tem vprašanju ni želel špekulirati. "To je pobuda, ki jo je dal predsednik države, in verjetno je potreben širši dogovor," je dodal.

Petkov dogovor je zmaga dialoga kot "win-win" kompromis
Glede petkovega dogovora premierjev je še ponovil, da ga slovenska stran razume kot zmago dialoga in kot 'win-win' kompromis, s katerim bosta dosežena dva cilja - nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU-jem in rešitev vprašanja meje.

S pismo Kosorjeve prvič priznali, da je vprašanje meje vprašanje EU-ja
Pri tem je glede pisma Kosorjeve švedskemu predsedstvu EU-ju - ki, kot je dejal, pomeni jasno zavezo hrvaške vlade mednarodnemu pravu - izpostavil, da je postalo sestavni del hrvaške pristopne dokumentacije.

Z njim je Hrvaška prvič priznala, da pomeni reševanje vprašanje slovensko-hrvaške meje vprašanje EU-ja in da ne gre za dvostransko vprašanje. Vprašanje meje je s tem postalo ena ključnih prioritet, ki jih mora Hrvaška izpolniti v okviru približevanja EU-ju, njeno izvajanje pa mora presoditi EU, je dodal.

Plinskih terminalov ne bo brez slovenskega soglasja
O petkovem obisku premierja Pahorja v Rimu pa je povedal, da se ga minister Žbogar ne bo udeležil, da pa bodo na njem govorili tudi o zaščiti slovenske manjšine in seveda o vprašanju gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Kot je dodal, je pri tem pomembno to, da je italijanska stran dala zagotovilo, da ne bo sprejeta nobena odločitev o postavitvi plinskih terminalov brez soglasja slovenske vlade.

Slovenija je že dala negativno mnenje na gradnjo terminalov. Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da terminalov ne bodo gradili, pa je odvrnil, da ni še nič odločeno, je pa pomembno, da se nadaljuje dialog na najvišji ravni. Pričakujemo tak rezultat dogovora obeh premierjev, ki bo omogočal neko rešitev, ki bo zaščitila tudi ta slovenski interes, da se ta gradnja ne uresniči, je dodal.