Premier vztraja, da je četrtkov dogovor ne ogroža slovenskih nacionalnih interesov. Foto: EPA
Premier vztraja, da je četrtkov dogovor ne ogroža slovenskih nacionalnih interesov. Foto: EPA
Borut Pahor in Jadranka Kosor
Bodo nasmeški izginili? S čigavega obraza? Foto: Reuters
Pahor o četrtkovem dogovoru

Prvič po četrtkovem dogovoru s hrvaško kolegico Jadranko Kosor je pred kamere stopil slovenski premier Borut Pahor. Po odzivih sodeč je Zagreb po zadnji epizodi v slovensko-hrvaških odnosih samozavestnejši kot Ljubljana. "Mislim, da smo lahko zadovoljni vsi," je za TV Slovenija dejal Pahor. Dodaja, da je Slovenija prvič dobila pisno zavezo, da dokumentacija, ki jo je Hrvaška na predpristopnih pogajanjih vlagala, ne prejudicira meje.

Izrazil je tudi razumevanje do stališč, da Hrvaška petkov dogovor predstavlja kot zmago. "Če na Hrvaškem pride do tako pomembne spremembe stališča, da vprašanje, ki so ga imeli za bilateralno in se o njem niso želeli več pogovarjati v okviru pogajalskega procesa z EU-jem, vrnejo v pogajalski proces, potem morajo domači javnosti nekako reči, da je to, zaradi dejstva, da so na drugi strani dobili deblokado, neki uspeh," je dejal Pahor.

Celoten pogovor s premierjem Pahorjem, ki je gostoval v nedeljskem Dnevniku, si lahko ogledate na desni strani.


Prav tako nastaja vtis, da je v stališčih uradne Ljubljane prišlo do preobrata. Še pred tedni je Pahor v svojih izjavah vztrajal, da mora biti mejna črta med državama določena pred hrvaškim vstopom v EU. Sporazum s Kosorjevo pa naj bi južni sosedi vrata odprl na stežaj, saj naj bi bil z njim dogovorjen NAČIN reševanja mejnega vprašanja. Premier Pahor ob tem zatrjuje, da je izhodišče za nadaljevanje pogajanj drugi predlog komisarja za širitev Ollija Rehna. Rehnov predlog v tretjem odstavku navaja tudi stik z odprtim morjem. "To je za Slovenijo velik uspeh," pravi Pahor in dodaja: "Da pa bo jasno, dikcija v besedilu je taka, da mora biti ta sporazum pred vstopom (Hrvaške) v EU ratificiran, tako da tukaj ni sence dvoma."

Hrvaška bo nadaljevala pogajanja, mi pa bomo urejali mejo, kot menimo, da je pravično, poudarja Pahor.

Odločitev, da bo z Zagrebom dialog potekal s pomočjo "tihe" diplomacije, je bila zlasti po četrtkovi sklenitvi dogovora kritizirana. Očitki letijo predvsem na izključenost parlamentarnih strank iz procesa oblikovanja dokončnih stališč. Premier meni, da bo druga polovica leta primerna za širšo, tudi parlamentarno razpravo o doseženem dogovoru. "In če že opozicija napoveduje referendum, potem predlagam, da ga predlaga, ko bomo podpisali s hrvaško premierko arbitražni sporazum, ki bo bolj ali manj Rehn dva. Takrat pa naj državljani in državljanke na referendumu odločijo, ali se strinjajo s tako rešitvijo meje ali ne," je še dejal Pahor.
Pahor je še pojasnil, da se je skozi poletje neformalno pogovarjal tako s kolegi v tujini kot z določenimi politiki v Sloveniji. O procesu je, kot je dejal, obvestil tudi prvaka opozicijskega SDS-a Janeza Janšo in ga seznanil "z bistvenimi stvarmi"."Sodelovanje z opozicijskimi strankami je zdaj ključnega pomena."

Še vedno obstaja tudi možnost sklenitve dvostranskega sporazuma. Pahor temu pritrjuje in dodaja, da je Hrvaška dvostranskim pogajanjem brez zunanjih arbitrov do zdaj nasprotovala. Če bi si premislila, bi Slovenija še vedno vztrajala pri zarisovanju meje, ki bi Sloveniji omogočalo dostop do mednarodnih voda v skladu z načelom pravičnosti.

Pahor o četrtkovem dogovoru