"Uvedba davčnih blagajn je bila napaka," je predlog novele zakona pojasnil Marko Pogačnik (SDS), saj imajo po njegovem mnenju ravno nasprotne učinke, kot jih je napovedovala vlada. Država je namreč v prvih dveh mesecih letos pobrala 565 milijonov evrov davka na dodano vrednost, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju lani.

Uporaba davčnih blagajn je v Sloveniji obvezna od letošnjega 2. januarja. Od tedaj mora biti o vsakem z gotovino plačanem računu obveščena Finančna uprava RS, kar naj bi različnim gospodarskim subjektom, ki poslujejo z gotovino, onemogočilo, da bi prevzeli plačilo, pozneje pa račun iz blagajne izbrisali oz. ga popravili.

"Tisti, ki pred uvedbo davčnih blagajn niso izdajali računov, teh ne izdajajo niti danes," je dejal Pogačnik. Marsikdo se je po njegovih besedah zaradi dodatnih stroškov odločil, da bo raje delal na črno, kot pa da bi uvedel davčno blagajno, je dodal.

"Davčne blagajne naše gospodarstvo zgolj dodatno finančno in administrativno obremenjujejo," je opozorila tudi Nada Brinovšek (SDS).

Znani le delni podatki
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman je povedala, da so tri mesece po uveljavitvi zakona na voljo le delni podatki za manjše skupine zavezancev, prve ocene za vse zavezance bodo imeli sredi maja, celovita ocena finančnih učinkov davčnih blagajn pa bo mogoča šele aprila 2017. Kljub temu so prilivi od tistih zavezancev, ki obračune oddajo mesečno, letos višji kot v enakem obdobju lani, je povedala.

Da je preuranjeno za sprejemanje sprememb pri davčnih blagajnah, je soglašal tudi Uroš Prikl (DeSUS), ki meni, da bo verjetno treba ukrepati prej kot šele čez leto dni, saj ne sme trpeti delo civilnodružbenih gibanj, med katerimi je izpostavil društva upokojencev.

Razmišljanja o ukinitvi davčnih blagajn so kot prezgodnja zavrnili tudi v preostalih dveh koalicijskih strankah SD in SMC, prav tako predloga SDS-a ne podpirajo v ZL-ju. "Od vlade pričakujemo, da bo poleg uvedbe davčnih blagajn storila še druge korake v boju proti sivi ekonomiji," je dejala Violeta Tomić (ZL), ki pa bi se morda strinjala z izvzetjem društev iz sistema davčnih blagajn.

Davčne blagajne obremenjujejo gospodarstvo
Za ukinitev davčnih blagajn so glasovali poslanci NSi-ja. Ljudmila Novak je pojasnila, da njihova uvedba pomeni le nadaljevanje negotovega in nepredvidljivega poslovnega okolja v Sloveniji.

"Namesto s svojo osnovno dejavnostjo se morajo poslovni subjekti ukvarjati z administracijo ter prebiranjem in uvajanjem vedno nove in nove zakonodaje in z njo povezanih novih informacijskih rešitev," je dejala. Vladi je očitala, da krši lastne zaveze o tem, da ne bo dodatno obremenjevala gospodarstva.

Brez podpore za spremembe financiranja zasebnih šol
Poslanci SDS-a so v državni zbor vložili predlog, s katerim bi izenačili financiranje javno veljavnih programov v javnih in zasebnih šolah. Gre za tretji predlog po odločbi ustavnega sodišča, a tudi ta ni dobil zadostne podpore, saj ga je poleg SDS-a podprl le še NSi.

Po predlogu SDS-a bi se zagotavljalo 100-odstotno financiranje tudi zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, kar je skladno tudi z odločbo ustavnega sodišča. A ministrica za izobraževanje predlogu SDS-a ni naklonjena, saj so na ministrstvu že pripravili predlog sprememb zakona, ki ga nameravajo poslati v obravnavo.

Zagovornik načela enakosti bo samostojen organ
Poslanci so s 50 glasovi za in 17 proti podprli predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki v prvi vrsti omogoča zagovorniku načela enakosti samostojno delovanje in tako ne bo več podrejen ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlogu sta nasprotovala SDS in NSi, saj ga vidita kot politično obračunavanje z drugače mislečimi.

DZ zavrnil ugodnejšo davčno obravnavo za čezmejne delavce
Poslancem SDS-a tudi na plenarni seji DZ-ja ni uspelo, da bi z avtentično razlago določbe zakona o davčnem postopku, ki ureja vložitev davčne napovedi po izteku roka, omogočili ugodnejšo davčno obravnavo delavcev, ki se vsakodnevno vozijo na delo v drugo državo. Vlada kljub temu zagotavlja, da išče rešitev za te zavezance.

Fakin ni dobil podpore
Državni zbor tudi znova ni dal soglasja k imenovanju Sama Fakina za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za novo štiriletno mandatno obdobje. Fakinu, ki po lanskoletni zavrnitvi v državnem zboru zavod vodi kot vršilec dolžnosti, je tokrat podporo izreklo šest poslancev, 52 jih je bilo proti.