Detektor radona. Radon je radioaktivni žlahtni plin brez barve, vonja in okusa. Nabira se v zaprtih prostorih in je lahko rakotvoren. Foto: Zavod za varstvo pri delu
Detektor radona. Radon je radioaktivni žlahtni plin brez barve, vonja in okusa. Nabira se v zaprtih prostorih in je lahko rakotvoren. Foto: Zavod za varstvo pri delu

Ob zadnjih meritvah so največ radona izmerili v dveh prostorih Šolskega centra v Novem mestu – in to več kot 3700 bekerelov, referenčna vrednost je sicer 300 bekerelov.

V največjem šolskem centru v državi, ki ga v tem šolskem letu obiskuje več kot 3600 dijakov, je ogromno učilnic in kabinetov. Direktor Matej Forjan je za Televizijo Slovenija pokazal prostor v šoli, v katerem je vrednost radona več kot desetkratno povišana, in povedal, da imajo to težavo v dveh šolskih kabinetih. "To je dejansko shranjevalnica učil in isto je ta druga, kjer je pa ta mejna vrednost 300 bekerelov na kubični meter krepko presežena."

V takih prostorih je omejena prisotnost na 1500 ur v letu dni, so razložili v šoli. "Tukaj se tako rekoč nihče ne zadržuje," je pojasnil Forjan. Če bi se, bi to vplivalo na zdravje.

Vsak deseti primer pljučnega raka povezan z izpostavljenostjo radonu

Zdravniška stroka je opozorila, da je vsak deseti primer pljučnega raka povezan z izpostavljenostjo radonu. "Radon je pač žlahtni plin, ki sam po sebi ni tako škodljiv, škodljivi so njegovi kratkoživi razpadni produkti, ki so radioaktivni in ko zaidejo enkrat v dihalne poti, se tam odlagajo, delujejo radioaktivno in s tem pravzaprav povzročajo škodo za zdravje," je pojasnila Bonia Miljavac z NIJZ-ja.

V takih primerih, kot je novomeški, zračenje obeh z radonom nasičenih kabinetov ni dovolj. "Ne vidimo nobenega razloga za strah ali za kar koli drugega, smo pa pripravljeni za drugo leto že iti v protiradonsko sanacijo. Priporočilo je, da naj preverimo možnost, da se vgradi sistem za sesanje zraka izpod temeljne plošče pod temi prostori," pa je še pojasnil Forjan.

Meritve radona po vsej šoli so na dnevnem redu in v drugih prostorih prekoračitev ni.

V 24 občinah večje koncentracije plina radona
Največ radona je na Dolenjskem in v osrednji Sloveniji

Visoke vsebnosti radona so pričakovane na območjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna, torej predvsem na kraških in prodnatih podlagah.
V Sloveniji je to predvsem na območju občin Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.

Nižje vsebnosti radona so običajno na območjih s slabo prepustnimi tlemi, kot je to v primeru glinenih podlag.