Vrhovno sodišče je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vrhovno državno tožilstvo vložilo v postopku izvršbe zoper dolžnico, ki ji je banka maja 2020 zarubila znesek vračila preplačane dohodnine v znesku 205 evrov.

Tožilstvo je poudarilo, da dolžnica že več let opozarja na težak socialni položaj in blokiran bančni račun brez rubljivih sredstev. Dolžnica pa je med drugim opozorila na domnevno nezakonito ravnanje banke, ki naj bi opustila dolžnost takojšnjega obvestila sodišča, da na njenem računu že več kot leto dni ni bilo rubljivih sredstev.

Vrhovno sodišče je v tej zadevi ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili določbe zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o dohodnini ter vračilo preveč plačane akontacije dohodnine napačno šteli za dohodek, za katerega ne veljajo omejitve izvršbe.

Sodišče prve stopnje je namreč zahtevo dolžnice za ustavitev izvršbe zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Kot je v objavljenem sklepu pojasnilo vrhovno sodišče, vrnjena razlika med plačano akontacijo dohodnine in odmerjenim zneskom dohodnine ni neka nova, izvirna oblika dohodka, temveč so to dohodki, od katerih je bila obračunana akontacija dohodnine. Znesek, ki je bil vrnjen dolžnici, ohranja svojo izvirno obliko obdavčljivih dohodkov, med katerimi je tudi dohodek iz delovnega razmerja, na katerega se nanašajo omejitve izvršbe, je soglasno ugotovil senat vrhovnih sodnikov.