Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela načelno mnenje glede suma korupcije uradnih oseb na ministrstvu za notranje zadeve pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Kot so zapisali, ravnanje uradnih in odgovornih oseb subjekta javnega sektorja, ki kršijo dolžno ravnanje, povezano z uresničevanjem načel preglednosti in enakopravnega obravnavanja ponudnikov v postopku najemanja stvarnega premoženja države, ter dolžno ravnanje, ki ga nalagajo predpisi o javnem naročanju, s tem pa subjektu zasebnega prava uresničijo pričakovano korist, ustreza opredelitvi korupcije iz starega zakona o preprečavenju korupcije.

Dodajajo še, da se je funkcionar subjekta javnega sektorja dolžan izogniti ravnanju, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije, in sicer je dolžan tako ravnati zaradi zaščite integritete svoje funkcije, integritete državnega organa, ki ga vodi, in posledično integritete javnega sektorja ter zaradi krepitve zaupanja javnosti v nepristranskost in objektivnost njegovega dela in tudi dela drugih funkcionarjev, kar sovpada z javnim interesom in mora biti prva skrb vseh zaposlenih v javnem sektorju.

Komisija ob tem pojasnjuje, da se je funkcionar, ki vodi državni organ in v njegovem imenu sklepa posel z zasebnim subjektom, na strani katerega nastopa oseba, s katero je imel funkcionar osebne stike, dolžan izločiti iz vseh faz postopka sklepanja tega postopka.
"Zaznati je precej netransparentnega delovanja"
Namestnica predsednika komisije Gorana Klemenčiča, Lilijana Selinšek, je na novinarski konferenci pojasnila: "Zaznati je precej netransparentnega delovanja v celotnem poslu. Enostavno ni zapisov in papirjev o nekaterih pomembnih fazah." Dodala je še, da so se v postopku pojavile kršitve dolžnega ravnanja zaradi pričakovane koristi za subjekt zasebnega prava.

"Osnovni element, na katerega smo v dokaznem smislu to pričakovano korist naslonili, je privilegirano komuniciranje samo z enim ponudnikom, kar je sporno tako z vidika zakonodaje kot tudi transparentnosti in integritete javnega sektorja," je poudarila.
"Kriteriji so sledili ponudbam"
"Komisija je na primeru, na katerem temelji načelno mnenje, ugotovila, da se je v letu 2009 odvijala vrsta sestankov in usklajevanj s konkretnim ponudnikom, tudi dopisovanja, odstopi dokumentacije, projektnih nalog in tako naprej. O teh sestankih, pogovorih in dogovorih ne obstajajo zapisniki, tudi analiza prejetih ponudb, ki je bila narejena, ni vodena formalno v organu, kot bi morala biti," je ob tem dodal drugi Klemenčičev namestnik Rok Praprotnik.

"Zaznali smo verjetnost, da je imel en ponudnik privilegiran dostop do notranjih informacij ministrstva. Ugotovili smo, da so kriteriji za najemanje stvarnega premoženja sledili ponudbam, namesto da bi ponudbe sledile kriterijem in da je vrsta državnih uslužbencev v tem organu že v času izvajanja dvomila o načinu izvedbe posla, pa kljub temu komisija ni našla nobenega znaka, da bi ti uslužbenci opozarjali, da se tako ne sme početi," je izpostavil.

Bo Pahor razrešil Kresalovo?
Pojasnil je, da komisija nima pristojnosti, da bi premierja Boruta Pahorja pozvala razrešitvi ministrice Katarine Kresal. Dodal je, da pa je, kot vedno, odgovornost predstojnika, da ob znakih kršitev ali nepravilnosti te oceni in ustrezno reagira.

Načelno mnenje bodo poslali tudi organu, ki je odgovoren za imenovanje in odstavitev funkcionarja, podatke pa bodo odstopili tudi policiji, ki že vodi predkazenski postopek v omenjeni zadevi.
Začetek preiskave že v začetku lanskega leta
Primer najema so na komisiji sicer začeli preiskovati na podlagi več prijav iz začetka leta 2010. Na protikorupcijski komisiji so v torek po predstavitvi revizijskega poročila Računskega sodišča pojasnili, da bo del revizije, ki se nanaša na kršitve zakona o javnem naročanju, pomemben element pri odločitvi komisije.

Pobudo za izvedbo revizije v zvezi z najemom poslovnih prostorov ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je komisija, ki se je z najemom stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ukvarjala že na več sejah, Računskemu sodišču poslala maja lani.
Moral bi biti javni razpis
Prijavitelji, ki so prijave podali januarja in februarja lani, so menili, da je prišlo pri postopku najema poslovnih prostorov do neustreznih ravnanj, ker odgovorne uradne osebe ministrstva niso ustrezno objavile in izvedle postopka naročanja, so pojasnili na protikorupcijski komisiji.

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, tudi nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu, se je iz obravnave in odločanja v tej zadevi izločil.