Proračun je imel ob koncu novembra 1,3 milijarde evrov primanjkljaja, kažejo podatki finančnega ministrstva.

Glede na enako obdobje lani še naprej izrazito rastejo subvencije in investicije, medtem ko je rast socialnih transferjev zaradi ugodnih razmer na trgu dela zmerna.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država letos namenila 1,8 milijarde evrov oziroma 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zvišujejo se družinski prejemki in starševska nadomestila ter transferji za zagotavljanje socialne varnosti, so zapisali na ministrstvu.

Hkrati so izplačali energetski dodatek za najbolj ranljive, draginjske dodatke upokojencem in izredno denarno socialno pomoč za najbolj ranljive po letošnjih naravnih nesrečah.

Zaradi ugodnih gospodarskih razmer se znižuje število nezaposlenih, posledično se po pojasnilih finančnega ministrstva znižujejo tudi transferji tej kategoriji posameznikov. Rast skupnih transferjev je poleg nižjega obsega sredstev za brezposelne ublažila tudi odsotnost izplačila turističnih bonov, ki so se lani še odrazili v državnem proračunu.

Izplačila subvencij naraščajo

Izplačila subvencij še naprej naraščajo. V 11 mesecih so jih skupaj izplačali za 811 milijonov evrov oziroma 58,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom so namenili 735 milijonov evrov, kar med drugim vključuje pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, draginje in naravnih nesreč.

V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun v 11 mesecih prispeval 1,5 milijarde evrov, kar je 8,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del tega zneska je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno, dosegel je milijardo evrov, kar pa je 8,8 odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju, ko so med drugim izplačali še solidarnostni dodatek za upokojence.

Kot so dodali na ministrstvu, je tako rast skupnih transferjev posledica višjega transferja v zdravstveno blagajno, saj državni proračun letos med drugim financira zdravstvene storitve, opravljene poleg rednega obsega dela s ciljem dviga dostopnosti zdravstvenih storitev za vse.

Za naložbe 1,5 milijarde evrov

Državni proračun je za naložbe v 11 mesecih namenil 1,5 milijarde evrov oziroma 34,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med naložbami so na ministrstvu navedli vlaganja v železniško infrastrukturo, javne zdravstvene zavode, poplavno varnost in občinske programe za preprečevanje naravnih nesreč.

V 11 mesecih so davčni prihodki, ki predstavljajo 85 odstotkov vseh proračunskih prihodkov, dosegli 9,9 milijarde evrov, kar je 4,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani.

Skoraj polovico davčnih prihodkov predstavljajo prilivi od davka na dodano vrednost; znašali so 4,7 milijarde evrov oziroma 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Dohodnina je dosegla 1,5 milijarde evrov oziroma 8,4 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Čeprav so spremembe dohodninske zakonodaje delno oklestile te prihodke, njihovo rast še naprej poganjata visoka zaposlenost in rast plač, so pojasnili.

Celotni prilivi iz dohodnine ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine. Del, ki pripada občinam, se je v obravnavanem obdobju v medletni primerjavi zvišal za 8,6 odstotka.

Tudi prihodki od trošarin so dosegli 1,5 milijarde evrov, kar je 12,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ta rast je posledica višjih prihodkov od trošarin od energentov in trošarin na tobačne izdelke.

Prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb so znašali 1,3 milijarde evrov in so bili za 11,3 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju.

Čakajoč na evropska sredstva ...

Iz EU-ja se je steklo 769 milijonov evrov, kar je 5,4 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Razliko pomenijo sredstva, ki jih država prejema iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Kot so spomnili na ministrstvu, je Slovenija letos zaenkrat prejela 50 milijonov evrov, lani pa 118 milijonov evrov. Nov obrok sredstev iz mehanizma za okrevanje v višini 541 milijonov evrov bi lahko prejeli okoli novega leta.