Sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, gasilce, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi, so prepričani, da predlog vladne plačne reforme pomeni razvrednotenje dela zaposlenih, ki jih zastopajo.

Kateri sindikati bodo dokumente dejansko podpisali, pa bo jasno v petek, ko je predviden njihov podpis. Odločitev o tem je namreč na vsakem posameznem sindikatu. O tem se bodo tako na svojih organih izrekali tudi v sindikatih drugega stebra, ki kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih samoupravnih skupnosti niso parafirali.

Gre za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je DZ sprejel oktobra, vključuje novo plačno lestvico, ki bo veljala od 1. januarja 2025. Osnovna plača v prvem plačnem razredu bo po novem določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu pa je predvidena v znesku 8821,04 evra bruto.

Uvrstitve delovnih mest v plačne razrede nove lestvice bodo zapisane v aneksih kolektivnih pogodb in bodo prav vsem zaposlenim v javnem sektorju prinesle dvige plač, a v različnih višinah. Vrednost prenove plačnega sistema javnega sektorja je ocenjena na 1,4 milijarde evrov.