Podpis kolektivnih pogodb je napovedan za petek, iztekel se je rok za parafiranje dokumentov. Foto: Shutterstock
Podpis kolektivnih pogodb je napovedan za petek, iztekel se je rok za parafiranje dokumentov. Foto: Shutterstock

Anekse h kolektivnim pogodbam za kulturne dejavnosti, za raziskovalno dejavnost in za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter dogovor sta parafirala namestnik vodje vladne pogajalske skupine Matevž Lakota in v imenu reprezentativnih sindikatov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi Branimir Štrukelj.

Z ministrstva za kulturo so ob tem posredovali izjavo državnega sekretarja Marka Rusjana, ki je izrazil zadovoljstvo, da številne ure skupnega dela na pogajanjih in tudi na mnogo sestankih niso bile zaman in je bil plod njihovega skupnega dela potrjen. Prepričan je, da bodo v petek tako ministrica za kulturo Asta Vrečko kot tudi vodje sindikatov s področja kulture podpisali usklajeno spremembo kolektivne pogodbe.

Kot je še navedel Rusjan, se bodo vsem zaposlenim v javnem sektorju znatno povišale plače. Prav tako nihče ne bo imel več osnovne plače pod minimalno plačo, najslabše plačani pa bodo prej prišli do končnega povišanja plač, je poudaril. Obenem je po njegovih besedah pomembno, da so zagotovili dostojne plače za delavce v kulturi, ki so povsem primerljive s plačami v drugih sektorjih. "To je tudi priznanje, da sta kultura in umetnost ključni za razvoj družbe in da delavci v kulturi opravljajo ravno tako odgovorno in pomembno delo kot delavci v šolstvu, zdravstvu, državni upravi in vseh drugih sektorjih," so besede državnega sekretarja še navedli na ministrstvu.

Pogodbe parafirali tudi v stebru zdravstva in socialnega varstva

V plačnem stebru zdravstva in socialnega varstva so se pogajali o štirih kolektivnih pogodbah. Med njimi so kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike, kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti in kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi.

Kolektivne pogodbe je na sindikalni strani parafirala Irena Ilešič Čujovič, ki predseduje Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. V torek je namreč od republiškega odbora sindikata prejela mandat za podpis kolektivnih pogodb dejavnosti, za katere je sindikat reprezentativen. Kolektivne pogodbe bo podpisala pod pogojem, da se končni dokumenti tudi v drugih plačnih stebrih do petka ne bodo spremenili. "Naše pričakovanje je, da ob vabilu na podpis v petek prejmemo vse dokumente, ki se bodo hkrati podpisovali v celotnem javnem sektorju, ne zgolj za naš steber," je pojasnila.

Na vprašanje, kako komentira dogovorjeno, je odgovorila, da vsak konec pogajanj pusti grenek priokus. "Zagotovo v celoti nismo bili uspešni s svojimi zahtevami in nekatera nesorazmerja med posameznimi delovnimi mesti ostajajo odprta," je dejala.

V pogajanjih se prav tako niso dotaknili neplačnih ukrepov, ki bi pomenili večjo motivacijo za tiste, ki ostajajo v javnem sektorju, oziroma večjo možnost, da vanj privabijo nove zaposlene. Večina sindikatov v stebru zdravstva in socialnega varstva je po njenih besedah vseeno ocenila, da parafirani dokumenti predstavljajo tisto, kar je bilo v tem trenutku mogoče izpogajati. "In nato nadaljujemo v naslednjem letu," je še napovedala.

V ponedeljek so že parafirali kolektivne pogodbe v okviru plačnega stebra za javne uslužbence v javnih agencijah, skladih in zavodih. Danes so jih parafirali še v stebru zdravstva in socialnega varstva ter stebru raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture.

V Fidesu še brez odločitve glede podpisa kolektivne pogodbe za zdravnike

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides še niso sprejeli odločitve, ali bodo v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja v petek podpisali kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Odločitev bo po proučitvi prejetega čistopisa pogodbe sprejel glavni stavkovni odbor, so napovedali v sporočilu za javnost.

V predlogu aneksa so po navedbah Fidesa delno upoštevani dvigi plačnih razredov za delovna mesta višjih zdravnikov brez specializacije z licenco in višjih specialistov, vključno s plačnimi uvrstitvami delovnih mest starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov. Omenjeno po navedbah sindikata izhaja iz sicer še neusklajenega dogovora iz stavkovnih pogajanj z vlado. Še vedno namreč traja zdravniška stavka, ki se je začela januarja.

V Fidesu tako pozdravljajo ureditev karierne poti zdravnikov in zobozdravnikov, a opozarjajo, da plačne anomalije ostajajo. Poudarili so, da predlagani aneksi h kolektivnim pogodbam v zdravstvu niso plačna reforma in ne obravnavajo specifik zdravstva. Prav tako po njihovem mnenju predlagani aneksi ne obravnavajo problematik, s katerimi se spoprijemajo javni zdravstveni zavodi, ki se neuspešno trudijo zapolniti kadrovske vrzeli, ki postajajo čedalje večje.

"Dodatne rešitve za odprte vsebine stavkovnih zahtev pričakujemo v nadaljevanju stavkovnih pogajanj z vladno pogajalsko skupino, ki sledijo prihodnji teden," so poudarili.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi je med sindikati, ki z izpogajanim niso zadovoljni. Republiški odbor sindikata je tako že sklenil, da ne bodo podpisali aneksov h kolektivnima pogodbama za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in za zaposlene v zdravstveni negi, je povedal generalni sekretar sindikata Marjan Meglič.

Kot je pojasnil, niso zadovoljni z uvrstitvami določenih delovnih mest v plačne razrede, pri čemer je navedel diplomirane medicinske sestre, ki delajo s citostatiki oz. so pri delu izpostavljene sevanju, pa tudi medicinske sestre v specialističnih ambulantah na vseh ravneh zdravstva, tako v zdravstvenih domovih kot v bolnišnicah.

Sindikati drugega stebra zahtevajo boljše vrednotenje svojega dela, na ministrstvu očitke zavračajo

Sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, pa so se odločili, da dokumentov ne parafirajo.

Od vlade namreč zahtevajo boljše vrednotenje svojega dela, kot je zapisano v kolektivni pogodbi. Z ministrstva za javno upravo so navedbe sindikatov zavrnili. Kot so navedli, se bodo na podlagi vladnega predloga plače zaposlenim v državni upravi v povprečju zvišale za 529 evrov bruto, od tega policistom za 557 evrov, vojakom za 556 evrov, diplomatom za 662 evrov, inšpektorjem, pravosodnim policistom, občinskim redarjem in pristaniškim nadzornikom pa za 627 evrov bruto. Kot še navajajo na ministrstvu, glede na navedeno ni povsem jasno, zakaj sindikati drugega stebra ne bi podpisali kolektivne pogodbe.

Predsednik Policijskega sindikata Slovenije in eden od dveh vodij sindikalne strani na stebrnih pogajanjih Rok Cvetko je v torek dejal, da bodo na njihovih sindikalnih organih predstavili vse vidike in posledice ene ali druge odločitve. Boji pa se, da če ustreznega premika na vladni strani ne bo, ni druge možnosti kot konflikt.

Po informacijah STA naj bi Policijski sindikat Slovenije odločitev sprejemal v petek, prav tako Sindikat ministrstva za obrambo. Takrat naj bi bila znana tudi odločitev Sindikata državnih organov Slovenije, medtem ko je Sindikat vojakov Slovenije na spletni strani že sporočil, da kolektivne pogodbe ne morejo podpisati. Sindikat poklicnega gasilstva, ki prav tako sodi v drugi plačni steber in je edini podpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva, pa naj bi se o podpisu odločal v četrtek.

Kaj se bo zgodilo, če sindikati državne uprave kolektivnih pogodb ne podpišejo?

Po pojasnilu vladne strani bi se reforma s 1. januarjem 2025 lahko uveljavila, tudi če vse kolektivne pogodbe dejavnosti ne bi bile podpisane, morale pa bi biti podpisane kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin. V tem primeru bi se tudi v dejavnostih, za katere kolektivna pogodba ne bi bila podpisana, uveljavila nova plačna lestvica s prevedbo iz sedanjih plačnih razredov v nove, ne pa tudi višji plačni razredi, kot so zdaj vključeni v predloge kolektivnih pogodb.

Ključno dejanje, podpis kolektivnih pogodb in dogovorov, bo po napovedih v petek, dan prej naj bi o podpisu dokumentov odločala vlada. Sindikati, vključeni v steber za zdravstvo in socialno varstvo, ob tem od vlade še pred podpisovanjem pričakujejo, da jim bo posredovala zadnje različice vseh končnih dokumentov, tudi za preostale stebre.