Po novem starostna meja za polno upokojitev ni več izenačena in zvišana na 65 let za oba spola, ampak velja le za moške, ženske pa bi morale za polno pokojnino delati do 63. leta, če je ob tem dopolnila najmanj 15 let zavarovalne dobe. Kot je pri tem poudaril minister za delo Ivan Svetlik, gre za prvo fazo sprememb, v drugi fazi naj bi leta upokojitve izenačili za oba spola.

Zavarovanec, ki je vstopil v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 20. leta starosti, pridobi pravico do starostne pokojnine, in sicer moški ob dopolnitvi starosti 60 let in ob 44 letih pokojninske dobe, ženske pa pri 58 letih in 42 letih pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina mogoča s 60 leti
Pravico do predčasne pokojnine pa dobi zavarovanec s 60 leti, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe (moški) oziroma 38 let pokojninske dobe (ženska), pri čemer se jim pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec do izpolnitve pogojev.

Lahko bodo delali in prejemali 20 odstotkov pokojnine
Da bi zaposlene čim dlje zadržali na delovnih mestih, so pogajalci namesto 3,6-odstotnega bonusa in malusa za poznejšo ali predčasno upokojitev našli novo rešitev - predčasno črpanje pokojnine. To pomeni, da zaposleni po 60. letu, ko izpolni minimalne pogoje za upokojitev, poleg plače prejema še 20 odstotkov predčasne pokojnine do dopolnitve 65 let starosti za moške in 63 let starosti za ženske.

Podlaga za izračunavanje pokojnine z 18 na 34 najugodnejših let
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi podaljšuje podlage za preračunavanje pokojninske osnove z zdajšnjih 18 na 34 katerih koli najugodnejših let, in sicer od leta 1970 dalje.

Pokojninska osnova se bo v obdobju od 2011 do 2018 postopoma podaljševala za 2 leti na leto. Tako bo prihodnje leto znašala 20 let, 34 let pa bo dosegla leta 2018.

V pokojninsko dobo se štejejo le obdobja s plačanimi prispevki
V pokojninsko dobo se bodo po novem štela samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Novi zakon tako ne vsebuje več dodane dobe za izpolnitev pogojev za starostno upokojitev za, na primer, čas študija ali služenja vojaškega roka.

Vdovsko pokojnino pa lahko uveljavi vdova oziroma vdovec umrlega zavarovanca, če je do smrti dopolnil 58 let, če je bil do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen za delo ali je to postal v enem letu po smrti, če mu je po smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

Prihodnji teden v javni obravnavi
Predlog zakona bo od prihodnjega tedna v javni razpravi, prve spremembe pa naj bi začele veljati prihodnje leto, kar pomeni, da mora biti predlog jeseni v državnem zboru.

Nov predlog pokojninske zakonodaje, o kateri se je vlada več mesecev pogajala s socialnimi partnerji, je tako precej mehkejši od izhodišč strokovne delovne skupine, predstavljenih septembra lani.

Sindikati za večje upoštevanje delovne dobe
Sindikati so do predstavljenihs prememb kritični. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič meni, da je predlagana starost upokojitve krivična za delavce s polno delovno dobo, torej tiste, ki so začeli vplačevati v pokojninsko blagajno pred 25. letom starosti. Po njegovih besedah, bi vzdržnost pokojninske blagajne lahko zagotovili z ukrepi glede dejanske upokojitvene dobe. "Ključen in pošten pogoj" za izplačilo polne pokojnine bi zanj torej bila delovna doba.

Hkrati Semolič poudarja, da že zdaj ta skupina delavstva, ki bi najbolj čutila posledice reforme, nosi levji delež sedanjega stanja povečane brezposlenosti in težke zaposljivosti. Tako Semolič politikom predlaga, da za vzdržnost pokojninske blagajne naredijo več na področju odpravljanja brezposelnosti in zagotavljanja kakovostnih delovnih mest z višjimi plačami, ki prinašajo višje prispevke. Obenem naj se politiki še potrudijo, da se zmanjša stopnja stresa in mobinga na delovnem mestu, še pravi Semolič.

"Predlogi krivični tudi do žensk"
Po Semoličevem menju so nekateri predlogi še dodatno krivični do žensk. Istočasno je po njegovem mnenju krivično, da se upošteva povprečje 34 let za izračun pokojnine, kar "dokazljivo prizadene večino slovenskega delavstva".

So pa predstavniki sindikatov izpostavili tudi pozitivne strani, denimo, vgrajene bonuse, a takoj zatem dodajajo, da njihov pomen izničijo, ki so predvideni za njihovo uveljavitev.

Semolič je bil kritičen tudi do ravni socialnega dialoga, ki po besedah izvršne sekretarke ZSSS-ja Lučke Böhm ni bil tako nizek vse od osamosvojitve. Reforma je po Semoličevem mnenju preveč pomembna, da bi rešitve sprejemali "rokohitrsko" in mimo socialnega dialoga.

Delodajalci pričakovali rešitev, ki je v predlogu ni
Delodajalci medtem pravijo, da se bodo do predloga opredelili šele po tem, ko bodo dobili konkretne izračune in strokovne analize. Sicer pa so delodajalci pričakovali rešitev, po kateri bi bili bolj zainteresirani za zaposlovanje starejših delavcev, generalni sekretar združenja Jože Smole pa je poudaril, da predlog takih spodbud ne vključuje.

Pričakovali so tudi, da bodo prispevki za socialno varnost za starejše delavce nižji, ker "ne bodo bremenili pokojninske blagajne", pravi. Poleg tega po njegovih besedah pogrešajo spodbude za dodatno pokojninsko zavarovanje.