Socialni partnerji bodo v kratkem, pred dokončno potrditvijo dokumenta, ki je plod kompromisa zlasti med strankama SDS in DeSUS, dobili na vpogled predlog zakona o Demografskem skladu, je v sredo odločila vlada. Poglavitna ideja je, da bi v sklad prenesli celotno državno premoženje, razen energetike, DARS-a in še nekaterih družb.

Vlada bi vse državne naložbe pobrala po zdaj razpršenih institucijah, kot so DSU, KAD ali DUTB, jih razvrstila na strateške in nestrateške ter jih dala ne samo v upravljanje, ampak tudi v last eni sami delniški družbi, imenovani Nacionalni demografski sklad, ki bi nastal iz zdajšnjega Slovenskega državnega holdinga.

Vlada Janeza Janše sledi ideji iz prejšnjega obdobja vladanja 2012, ko je koncentrirala lastništvo in upravljanje državnih naložb. Tu utegnejo nastopiti težave. Prvič, kot članica organizacije OECD naj bi Slovenija spoštovala njene smernice korporativnega upravljanja, po katerih demografski sklad ne bi smel biti lastnik, ampak samo upravljavec premoženja v lasti Republike Slovenije.

Drugič, jasno je, da bi sklad kot lastnik lažje razpolagal s premoženjem brez privolitve kogar koli, zato se bodo dvignili sindikati in vsi, ki nasprotujejo nadaljnjim privatizacijam.

Tretjič, če bo vlada premoženje s prenosom na demografski sklad izmaknila republiki Sloveniji, kaj bodo na to rekli mednarodni upniki, od katerih smo si izposodili milijarde ob obljubi, da ima Slovenija za poplačilo dovolj lastnih naložb?

Četrtič, za prenos vsega premoženja na demografski sklad bo verjetno treba opraviti otvoritveno bilanco in novo vrednotenje naložb.

Revizorji pravijo, da je to vse prej kot enostavno. Prenos zavarovalnic in bank je še dodatno zapletena zgodba, ki ne more mimo nadzornih institucij. Ambicija vlade je torej enkrat za vselej skoncentrirati državno premoženje – tokrat v svojih rokah, učinek za upokojence pa je popolnoma postranskega pomena.