"Ključni cilj stanovanjske politike je zagotoviti več javnih najemnih stanovanj ... Doslej se javni skladi niso odločali za naložbe, ker sta vrednost neprofitne najemnine oz. stanovanjske točke neusklajeni od leta 2007 in posledično prihodki iz naslova neprofitnih stanovanj javnim stanovanjskim skladom niso omogočili niti vzdrževanja javnih najemnih stanovanj, kaj šele vlaganja v ta sektor," je povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Najpomembnejša sprememba zakona je tako po njegovih besedah uskladitev vrednosti točke, s katero se določa neprofitna najemnina, s sedanjih 2,63 evra na 3,50 evra v treh letih. Tako bi se najemnina za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje v treh letih zvišala s sedanjih 215 na 285 evrov, je ponazoril.

Hkrati se bo zvišala subvencija za socialno šibke. "To pomeni, da s tem ukrepom nič ne posegamo v socialni položaj šibkih, hkrati pa omogočamo nadaljnjo gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj tako republiškega kot občinskih stanovanjskih skladov," je dodal Vizjak.

Več sredstev za gradnjo stanovanj

Drugi ukrep so dodatna sredstva za gradnjo stanovanj, ki bi jih zagotovili z višjim dovoljenim zadolževanjem Stanovanjskega sklada RS in občinskih javnih stanovanjskih skladov.

Novela pa ne predvideva sistemskega vira za gradnjo stanovanj. Vizjak namreč ocenjuje, da bodo sredstva iz dodatnega zadolževanja – skupaj s še dodatnimi 100 milijoni evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj v programu sklada za okrevanje in odpornost – glede na kadrovske zmožnosti skladov "kar obilen zalogaj", pa tudi pri gradnji javnih najemnih stanovanj "želimo neko vzdržno rast, ne želimo pretiravati".

Javna najemniška družba

Tretji ukrep za pridobitev dodatnih najemnih stanovanj je vzpostavitev javne najemne službe pri SSRS-ju, prek katere bi lahko stanovanja na trg dali lastniki stanovanj, ki se trenutno zaradi tveganj, povezanih z oddajanjem, ne odločajo za oddajo stanovanj.

Za oddajanje stanovanj prek javne službe, ki bi imela vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj, bi lastniki dobili nižjo najemnino od tržne – za stanovanja na priljubljenih lokacijah bi ta lahko po besedah vodje sektorja za stanovanja na ministrstvu Anite Hočevar Frantar znašala med sedem in osem evrov na kvadratni meter – najemniki bi plačevali neprofitno najemnino, razliko – ta bi lahko znašala do 30 odstotkov – pa bi krila država. Lastnik bi moral stanovanje službi oddati za najmanj tri leta. Sklad bi kril stroške tekočega vzdrževanja, vlaganje v investicijsko vzdrževanje pa bi bilo lahko predmet dogovora med lastnikom in SSRS-jem, in sicer v obliki poračunavanja vložka pri najemnini.

"Ocenjujemo, da je v Sloveniji 20 odstotkov stanovanj nezasedenih. Samo v Ljubljani je po ocenah teh stanovanj okoli 25.000," je o potencialu javne najemniške službe dejal Vizjak. Gradivo predloga novele predvideva, da bi lahko javna služba v letu 2022 dobila 100 tovrstnih stanovanj, leta 2023 500, leta 2024 1000 ter leta 2025 in pozneje pa po 2000 letno. Dodatni ukrepi za to, da bi se lastniki v večji meri odločali za oddajanje stanovanj prek javne službe – npr. z davčno olajšavo – za zdaj niso predvideni.

Spremembe pri investicijah v blokih

Novela predvideva tudi nekatere spremembe pri upravljanju večstanovanjskih stavb. Po predlogu bi bilo potrebno za investicijska dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov (zdaj 100-odstotno). Za posle, povezane z rednim upravljanjem (npr. obratovanje in vzdrževanje stavbe, določitev in razrešitev upravnika, oddajanje skupnih delov v najem), bi bilo potrebno 50-odstotno soglasje lastnikov. Preglasovani lastniki bi lahko sklepe izpodbijali v nepravdnem postopku pred sodiščem.

V enem letu celovita prenova zakonodaje

Novela je po ministrovih besedah prva faza prenove stanovanjske zakonodaje. Druga faza bo celovita prenova, ki se je bodo na ministrstvu po Vizjakovih besedah lotili takoj, pripravili pa bi jo lahko v enem letu.