Neuradno naj bi v koalicijskih vrstah razmišljali, da zakon umaknejo. In razlog? Nerešeno vprašanje sankcij, če pride do nezdružljivosti funkcije poslanca z njegovimi drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Vsak poslanec na mesec prejme okoli 2.300 evrov neto plače brez dodatkov. Ob številnih ugodnostih, kot so nadomestila za ločeno življenje, dodatki za izobraževanje in strokovne sodelavce, jim za delo v volilni enoti pripada še dodatek v znesku od 500 do 800 evrov neto. Gre za neobdavčen znesek, kar je pred leti že zmotilo tudi finančne inšpektorje. A državni zbor (DZ) se je na odločbo pritožil, zadeva pa je trenutno na upravnem sodišču, medtem pa so poslanci spretno spremenili zakon o dohodnini in si neobdavčen dodatek uzakonili.
"Normalno poslovanje je tako, če jaz dobim 700 evrov za delo v volilni enoti, moram to opravičiti, ampak njim tega ni treba," je pojasnil davčni svetovalec Ivan Simič.
Neobdavčena službena stanovanja in kilometrine
Podobno želijo zdaj poslanci iz osnove za dohodnino izločiti uporabo službenega stanovanja. Najemnine, ki jih plačujejo, so bistveno nižje od tržnih, razlika pa se jim ne šteje kot boniteta, za katero bi morali plačati dohodnino.
"Delavci, ki živijo v Nemčiji v kontejnerju na gradbišču in jim delodajalec plača tako bivanje, recimo, da gre za štiri osebe v enem kontejnerju, finančna uprava v Sloveniji obravnava kot boniteto za stanovanje, pa je kontejner," je plastično ponazoril Simič.
Namesto najcenejšega javnega prevoza, kot velja za vse javne uslužbence, pa bi si poslanci po novem izplačevali tudi neobdavčeno kilometrino.
S finančnega ministrstva so nam sporočili, da so poslance že opozorili na to, da z davčnega vidika niso izjema, pač pa morajo biti obravnavani enako kot vsi drugi davčni zavezanci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje