, ki ne bodo dovolj hitro odstranjevala sovražnih vsebin. Podobne zakone sta sprejeli tudi Francija in Velika Britanija. Ali bo temu sledil celoten EU?

Na začetku oktobra je v Nemčiji začel veljati zakon, s katerim se želi država EU-ja z največ prebivalci spopasti s sovražnim govorom na družbenih omrežjih. Nemčija je namreč pred meseci sprejela za mnoge precej sporno zakonodajo s pomenljivim imenom "zakon o izvrševanju omrežij" (Netzwerkdurchsetzungsgesetz). Na podlagi omenjenega zakona morajo družbena omrežja oziroma njihovi administratorji tako rekoč ekspresno odstranjevati žaljive zapise: v zgolj 24 urah oz. v tednu dni, če je treba presoditi, ali je vsebina res sporna ali ne.

Zagrožene kazni so visoke. Kar do 50 milijonov evrov za spletna podjetja, če se ne bodo odzvala na opozorila in odstranila "nesnage". Ali pa se morajo vsaj argumentirano odzvati, zakaj naj bi bila vsebina primerna za objavo. Seveda so spletni velikani, kot je Facebook, ob sprejemanju zakonodaje opozarjali, da bodo omrežja raje odstranjevala sporočila, ki lahko koga motijo, kot pa da bi plačevala morebitne visoke globe.

Med Facebookovimi argumenti, zakaj je takšna zakonodaja sporna, je bil tudi prenos odgovornosti za zapletene pravne odločitve, ali gre v resnici za sovražni govor, od ustreznih javnih institucij na zasebna podjetja.

Toda Nemčija, tega verjetno ne bo spremenil izid nedavnih nemških parlamentarnih volitev, je odločna pri odločitvi, da bo dejavno preganjala spodbujanje sovraštva po spletu. Ne nazadnje je nemška zvezna policija letos na začetku poletja po poročanju medijev v usklajeni akciji izvedla, zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva ali groženj po družbenih omrežjih, 36 hišnih preiskav po različnih nemških deželah. Ovadenim grozi tudi do pet let ječe. Večina preiskav je bila povezana s skrajnimi desničarji, dve z ekstremističnimi levičarji, samo ena pa je potekala zaradi domnevnih spolnih zlorab.

Trda roka večjih članic EU-ja
Vendar Nemčija ni edina, ki se želi spopasti s t. i. sovražnim govorom na spletu. Podobne ukrepe sta si zamislili tudi drugi dve veliki evropski državi: Francija in Velika Britanija. Vendar za zdaj evropska komisarka za pravosodje, Čehinja Vera Jourova, ni naklonjena tako strogim ukrepom, čeprav je, kot je poročal Guardian, Facebook označila kot "avtocesto za sovraštvo".

Jourova je dejala, da sama ne bo trdila, da so Nemčija, Velika Britanija in Francija v zmoti glede kaznovanja "neposlušnih" družbenih omrežij, toda na ta izziv se je po njenem mnenju treba odzvati premišljeno in sorazmerno. Evropska komisija bi namesto uvedbe drastičnih kazni raje svetovala spletnim podjetjem, kako izboljšati nadzor vsebin, tako da bi pri tem upoštevala prostovoljni kodeks, ki so ga doslej že sprejeli pri Facebooku, Twitterju in YouTubu.

Evropska komisija je pred digitalnem vrhom, ki je potekal konec septembra v Talinu, pripravila nekatere iztočnice novih ukrepov za uspešnejši pregon sovražnih vsebin.

Med drugim upravljavcem družbenih omrežij in drugih spletišč priporoča, naj tesneje sodelujejo s pristojnimi uradi v posameznih državah, da bi lahko čim prej odstranjevali sporne zadeve ali pa pripomogli k odkrivanju morebitnih terorističnih dejanj. Predvsem pa naj bi razvijali preventivo in orodja, ki bi samodejno preprečila uporabo odstranjenih vsebin.

Če ne zlepa, pa z grda
Jourova je tudi razkrila, da je bila sama tarča t. i. internetnih trolov in da je na srečanju z vodstvom Facebooka povedala, da je ukinila svoj profil, ker je bil Facebook "avtocesta za sovraštvo in je ni pripravljena podpirati".

Če prostovoljni kodeks ne bo imel ustreznih rezultatov, je EU pripravljen na sprejetje strožje zakonodaje. O tem naj bi po besedah pristojne komisarke odločali maja prihodnje leto. "Ne moremo sprejeti 'Divjega zahoda', zato moramo ukrepati. Sovražni govor lahko privede do konkretnega nasilja v resničnem življenju - in tega ne smemo dopustiti," je dejala.

Kot je poročal Guardian, pa se je češka komisarka uprla predlogom, da bi se EU spoprijel tudi s t. i. lažnimi novicami, saj bi njen resor v tem primeru postal nekakšno "evropsko ministrstvo za resnico".

Jourova sicer meni, da prostovoljni kodeks deluje "razmeroma" dobro, saj je med decembrom in majem Facebook odstranil 66,5 odstotka spornih vsebin, o katerih so jih obvestili. Twitter je v tem obdobju odstranil 37,4 odstotka neprimernih zapisov, YouTube pa je posvaril 66 odstotkov uporabnikov. V nekaj več kot polovici primerov so se tehnološka podjetja odzvala v manj kot 24 urah, v 13 odstotkih primerov pa je to trajalo več kot teden dni.

Kakšen pristop do odstranjevanja žaljivih, sovražnih in podobnih neprimernost, je uspešnejši?
"Velika večina sovraženega govora, kot opažamo, se seli na družbena omrežja in manjše spletne portale. Večji portali so že dosegli zvišanje moderatorskih standardov ali so omejili anonimnost. To je trenutno najpomembnejše področje, s katerim se spopadamo. Vsekakor pritisk, ki ga izvajajo Evropska komisija in nevladne organizacije, med katerimi smo tudi mi, ki smo sodelovali pri prvem monitoringu družbenih omrežij, ima neke učinke. Ta pritisk tudi vpliva na to, da gredo koraki v pravo smer in poznajo se prvi pozitivni učinki," pravi Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, ki deluje v okviru Centra za varnejši internet in omogoča prijavo posnetkov spolnih zlorab in sovražnega govora na spletu.

Motl pravi, da so bila sprva družbena omrežja tako rekoč neodzivna, čeprav je šlo za hude oblike nasilnega sovražnega govora oz. spodbujanja k nasilju. "Predvidevamo, da je bil vzrok v tem, da so bile prijave v slovenskem jeziku. Zdaj opažamo velik napredek, da je večji del takšnih objav odstranjen," dodaja.

Motl slovenske uporabnike družbenih omrežij, ki prijavljajo sovražni govor, vendar ne dobijo odziva ali pa so zavrnjeni in se jim to zdi neupravičeno, poziva, naj to sporočijo na Spletno oko, da bodo še sami preverili, ali gre za kaj takšnega, kar je treba odstraniti. "V tem primeru bomo stopili vstik z družbenim omrežjem, če bo to seveda mogoče. Z največjimi pa že imamo vzpostavljene stike," pravi.

Spletno oko letno prejme več prijav sovraženega govora kot pa prijav spolnih zlorab, vendar jih manj posreduje naprej pristojnim organom pregona. "Lani sta bili na podlagi naših prijav vloženi dve kazenski ovadbi, policije pa smo sicer posredovali 23 prijav. Podatkov, kaj se je zgodilo s tema dvema prijavama, nimamo. Vemo pa, da sta šli naprej od policije," še pojasnjuje koordinator spletnega očesa.

Pri prijavah sovraženega govora se v Sloveniji naslanjajo na 297. člen Kazenskega zakonika.