Prvo vprašanje v daljšem pogovoru za Odmeve, pred oddajo posnetem na sedežu vlade, se je nanašalo na popravke nepremičninskega davka.

S predsednico vlade je govoril Igor E. Bergant.

Če so poenostavitve že od vsega začetka priporočali strokovnjaki in danes predlagane spremembe po mnenju finančnega ministra Čuferja ne bodo imele večjih finančnih posledic - zakaj jih vlada ni sprejela že veliko prej in tako prihranila državljanom obilo sitnosti in stroškov?
Najprej je treba zelo jasno ljudem še enkrat povedati, zakaj smo se sploh odločili za nepremičninski davek. Ne, ker bi želeli komur koli nagajati. Na mizi smo imeli nepremičninski davek ali pa rezanje pravic. Prepričana sem, da bi se ob teh problemih, med katerimi bi se morali odločati med nepremičninskim davkom ali pa posegi v socialno državo - nižanjem pokojnin, nižanjem drugih pravic, šolninami, obsegom zdravstvenih pravic -, saj je 200 milijonov evrov veliko denarja, ko oboje postavimo na tehtnico, tudi državljani odločili za nepremičninski davek.

Oprostite, z vsem dolžnim spoštovanjem, v tem konkretnem primeru bi poenostavitve lahko sprejeli že prej. Stroka vam je to svetovala.
Se strinjam, do tega dela odgovora šele prihajam. Kar se tiče rezidenčnosti in višje, 0,5-odstotne stopnje za prazna stanovanja, je pri tem zelo vztrajala ena izmed koalicijskih partneric ...

Bodiva odkrita, govorite o socialnih demokratih ...
... tako je. Kaže se, da je bila naša odločitev napačna, zato jo popravljamo. In res je, da je največji del problemov, približno 80 odstotkov, ki se v tem trenutku pojavljajo v zvezi s tem davkom, vezanih na rezidenčnost. Tako da bomo s spremembo zakona velik del težav odpravili. Drugi največji problem se pojavlja pri tako imenovanih zemljiščih za gradnjo. Pri tem ugotavljamo, da občine niso najbolj točno zarisale območij za gradnjo. Ko so ljudje domov prejeli obvestila, da imajo v lasti parcelo, na kateri lahko gradijo, sami pa dobro vedo, da ni tako, verjamem, da so bili jezni. Z drugo spremembo zakona bomo do konca leta 2014 poenotili vrednost parcel za gradnjo s stavbnimi zemljišči. Tu ne gre za spremembo zakona o davku na nepremične, temveč na zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin.

Ampak gospa Bratušek, ste predsednica vlade. Socialni demokrati gor ali dol; mar ni vaša politična odgovornost, da v danem trenutku ravnate odločno - morda ne tako cinično ali leporečno kot nekateri vaši predhodniki - in uredite razmere v vaši vladi?
Veste, v koalicijski vladi potrebuješ podporo vseh strank, da zakon v državnem zboru sprejmeš. Tudi podporo socialnih demokratov.

Ampak vsa ta zgodba okoli nepremičninskega davka je v bistvu odgovornost vaše vlade in predsednice vlade. Ste pripravljeni sprejeti politično odgovornost, če tudi po teh popravkih stvar ne bo potekala vsaj približno tako, kot ste si zamislili?
Prepričana sem, da bodo popravki ublažili največji pritisk in nezadovoljstvo ljudi. Poleg obeh popravkov, ki sem ju omenila, uvajamo tudi daljši delovnik na geodetski upravi do konca marca - do 19.30 oz. do 18.30 ob petkih, če pa bo potrebno, pa tudi ob sobotah.

Finančni minister Čufer pravi, da te spremembe ne bodo imele hujših posledic za proračun. Lahko zagotovite, da proračun, na katerega ste vezali tudi zaupnico, ne bo šel v spremembe oziroma v korenite posege vsega, kar se dogaja?
Zaradi tega nikakor. Približno od 20 do 30 milijonov evrov naj bi bilo izpada davčnih prihodkov ob osmih milijardah skupnih prihodkov. Prav gotovo bomo to lahko nadomestili s čim drugim, brez dodatnih dvigov katerega koli drugega davka.

Pa je mogoče, da bi bil rebalans potreben zaradi drugih vzrokov?
V gospodarski situaciji, v kateri nismo le mi, ampak celotna Evropa, to ne bi bilo popolnoma nič nenavadnega.

Mar rebalans proračuna, na katerega ste vezali zaupnico, ne bi za vas pomenil hudega političnega poraza?
Poglejte, še skoraj vsak slovenski proračun - glede na to, da sem dolga leta delala na ministrstvu za finance - je, mislim da, doživel vsaj en popravek.

Res je, a so standardi zdaj nekoliko drugačni. Danes ste gostili predsednike parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin. Gre za izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Kako je sploh mogoče, da vlada štiri mesece zamuja s predlogom zakona. Gre vendarle za zelo pomembno stvar?
Ko smo prevzeli vlado, je bila naša prva naloga, ki smo jo morali izvesti, kar vedno poudarjam, sanacija bančnega sistema. Na tem področju ni bilo tehnično skoraj ničesar pripravljenega. In ministrstvo za finance je, čeprav smo to želeli opraviti hitreje in so obstajale tudi nekatere ovire - ne na naši strani - tako rekoč ves čas in trud uperjalo v to. In očitno je bilo to delo opravljeno več kot dobro. To je edini razlog, da smo se takoj zatem, v mesecu decembru, lotili priprave, se kakšen teden nazaj dobili tudi s strokovnjaki. To je edini razlog za zamudo. Želim pa poudariti, da ni nič zamujeno. Ta določba naj bi se namreč začela uporabljati s pripravo spremenjenega proračuna za leto 2015, kar se bo začelo okoli junija ali julija. Upam, da tistim, ki jim je res do tega, da bi bilo v Sloveniji bolje, da bodo pri pripravi zakona o fiskalnem pravilu konstruktivno sodelovali.

Kakšne so sploh možnosti, da dosežete dvetretjinsko podporo?
Kot sem povedala. Če nam gre vsem za to, če smo ob sprejemanju ustavnih sprememb mislili resno, potem ne bi smelo biti problemov.

Res je, s tem se bo namreč soočala naslednja vlada, z vami ali brez. Če se vrneva k sedanji vladi: kako lahko razložite državljanom, da ste potrebovali tri mesece, da ste našli nova ministra za tako ključni področji, kot sta zdravje in gospodarstvo?
Tako, da smo v vmesnem obdobju uskladili dogovor o sodelovanju v vladi, saj je bilo to naša pot naprej. Dogovor smo imeli sklenjen le za eno leto, čeprav sem bila vseskozi prepričana, da ga bomo uspešno dogovorili tudi za naprej, je bilo po moji oceni vseeno treba počakati, da bi videli, ali smo to pot pripravljeni skupaj nadaljevati.

Glede na to, da nova ministra pri usklajevanju tega dogovora nista sodelovala - ali to pomeni, da nova koalicijska pogodba na gospodarskem in zdravstvenem področju ne velja?
Mislim, da sta oba v vaši oddaji povedala, da podpirata to, kar je v sporazumu o sodelovanju zapisano. Seveda pa bo nekatere konkretne rešitve, predvsem na področju zdravstva, treba v zelo kratkem času znotraj koalicije še uskladiti.

Glede na nakopičene težave je ta pogovor prekratek, da bi se lotili vseh tem, je pa ena, ki zelo buri Slovenijo: izjemno hitro zadolževanje. Ali drži, da ste včeraj pred študenti Fakultete za družbene vede v Ljubljani dejali, da se bo morala Slovenija še kar dolgo zadolževati?
Kdor pozna proračun in javne finance, ne more reči, da bo zadolževanja čez noč konec. Tisti, ki to govori, zavaja državljanke in državljane. Lahko povem primer. Če se Slovenija letos ne bi zadolžila, bi zato, ker mora odplačati približno štiri milijarde evrov dolga, morala proračun prepoloviti. Verjamem, da ni Slovenca, ki bi si želel živeti v takšni državi. In mimogrede: naš javni dolg je kljub zelo dragi bančni sanaciji, a druge poti žal ni bilo, še vedno pod povprečjem Evropske unije. Zadolženi smo manj, kot je na primer Nemčija, in bistveno manj, kot so naše sosednje države. Strinjam pa se, da je treba trend ali pa hitrost dvigovanja zadolžitev absolutno ustaviti. Vedno povem tudi, da je potrebno to, kar smo prenesli na slabo banko, z dobrim upravljanjem to premoženje povečati in z odprodajo poplačati dolg, ki je nastal s sanacijo bank, da tega bremena res ne prenesemo na mlade.

Zadnje vprašanje, gospa predsednica vlade. Ker ste govorili tudi o, recimo temu ubranitvi suverenosti v letu vašega mandata ... v kolikšni meri je država, ki se tako hitro zadolžuje, ki je toliko zadolžena in ima takšne gospodarske težave - sploh še suverena?
V tej meri, da sami odločamo, ali bomo uvedli davek na nepremičnine ali pa bomo zniževali pokojnine in uvajali šolnine. Za mene je to suverenost. Seveda pa smo odvisni od finančnih trgov, ki nam denar posojajo. In zato je tako pomembno, da smo v enem letu uspeli obrestno mero za zadolževanje države znižati za skoraj eno tretjino. S šestih odstotkov na, mislim da smo tik pod štirimi.