Poslanski skupini SD in Pozitivna Slovenija še usklajujeta besedilo morebitne ustavne pobude o zakonu o vladi. V njem je nova vlada zapisala, da se tožilstvo prenese s pravosodnega na notranje ministrstvo, kar je ustavno sporno, so prepričani v največji opozicijski stranki.

Ker za ustavno pobudo potrebujejo vsaj še dva podpisa poslancev drugih strank, se o sodelovanju pogovarjajo s SD-jem. Vodja poslancev SD-ja Janko Veber meni, da pa ustavna spornost ne more biti edini argument, saj je po njegovih besedah z organizacijskega vidika tak prenos pristojnosti mogoč. Prepričani pa so, da je zakon o vladi nesprejemljiv zato, ker odpira možnost, da bi prišlo do zlorabe izvajanja nadzora nad tožilstvom, in je nekako "napotek k možni zlorabi ministrstva za notranje zadeve, kdo bo ovaden in kdo ne".

"Sprememba daje napačen vtis"
Toda ustavni pravnik Andraž Teršek poudarja, da je to napačna argumentacija. Za MMC je povedal, da bistvo vsebine take pobude ne sme biti, kaj se v praksi dejansko dogaja na relaciji tožilstvo – policija, ampak da je to eno izmed tistih vprašanj, kjer je že zunanji videz dovolj tehten razlog, da zakon ni ustavno sprejemljiv. "Daje namreč napačen vtis, in sicer da tožilstvo ni del pravosodja, kar je, ter odpira vrata dvomu, kako delo v praksi poteka. To je ustavno nedopustno."

Pri marsikaterem vprašanju na področju ustavnega prava je pomemben tudi zunanji videz, meni Teršek. Tako je tudi pri organizaciji državne oblasti in njenih organov, ki ne sme biti taka, da se pojavlja kakršen koli dvom, kaj se v praksi dejansko dogaja. "Tako kot je pri sodniku pomembno, da daje videz neodvisnosti in ne le da je dejansko neodvisen pri sojenju. Tako kot je pomembno tudi pri referendumski kampanji, zakaj ljudem gre, kakšni so njihovi nameni z referendumom, in ne le sama vsebina referendumskega vprašanja," pojasnjuje.

Pirnat neustavnosti ne vidi
Zato se tudi ne strinja s stališčem pravnika Rajka Pirnata, ki je že pred dnevi dejal, da je selitev tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva sicer neprimerna, vendar pa ne ogroža delitve oblasti. "Neustavnosti ne vidim. Pa tudi sama ta sprememba nič ne spreminja pristojnosti ministra, ampak samo spreminja, kateri je pristojni minister. Problem bi bil, če bi z zakonsko ureditvijo zmanjšali pristojnosti tožilstva."

Leta 1998 je sodišče že presojalo vprašanje
Da je vprašanje smiselno nasloviti na ustavno sodišče, poleg Terška poudarja tudi zdaj že nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar. Tožilstvo je po ustavi uvrščeno pod poglavje o pravosodju, in ne drugam, je poudaril. Podobno se je glasila tudi razsodba iz leta 1998, ko so takratni člani ustavnega sodišča zapisali, da "ustavna uvrstitev tožilstva med sodstvo na eni ter odvetništvo in notariat na drugi strani jasno kaže na to, da je tudi ustavodajalec izhajal iz pri nas tradicionalnega pogleda na tožilstvo kot del pravosodja v širšem smislu".

Pomembno bo besedilo morebitne pobude
Ali bodo torej opozicijski poslanci ta del zakona o vladi poslali v presojo, bomo videli v naslednjih dneh. Bo pa pomembno, kako bodo zastavili besedilo same pobude. Po Terškovih besedah namreč ustavno sodišče prepogosto ne odloča o pomembnih ustavnih vprašanjih, ampak ponagaja in zaradi procesnih razlogov ali preslabe argumentacije ne želi prejeti pobude v obravnavo. "Je pa res, da večinoma tisti, ki sestavljajo te pobude, ne pokažejo primerne stopnje obvladanja ustavnih vprašanj."

Odprta pa je še možnost, da si bo koalicija morda premislila in spremenila ta del zakona ter tožilstvo vrnila pod pravosodno ministrstvo. To je v svoji predstavitvi pred parlamentarnim odborom povedal novi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Drugi koalicijski partnerji so do tega predloga še zadržani.