Nekatere države imajo strategijo promocije branja, ki bi bila lahko, tako svetuje De Costerjeva, usmerjena na različne skupine, ki v proces bralnega opismenjevanja še niso vključene. Foto: BoBo
Nekatere države imajo strategijo promocije branja, ki bi bila lahko, tako svetuje De Costerjeva, usmerjena na različne skupine, ki v proces bralnega opismenjevanja še niso vključene. Foto: BoBo

V Sloveniji po rezultatih raziskave PISA 2009 temeljne bralne kompetence dosega 79 odstotkov učencev, medtem ko je v Evropski uniji povprečje 82 odstotkov. 450 strokovnih delavcev iz vrtcev, osnovnih, srednjih in visokih šol, podpornih zavodov ter knjižnic se je zato zbralo na nacionalni konferenci o bralni pismenosti, na kateri so izvedeli tudi rezultate študije Eurydice, ki je letos preučevala izobrazbeno politiko posameznih držav.

Pomembno je vzpostaviti okolje za branje
Analiza je pokazala velike razlike v nacionalnih politikah na področju učenja branja. Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami ne usposablja in ne zagotavlja specialnih učiteljev, ki bi individualno poučevali učence z bralnimi težavami, pravi Isabelle De Coster iz evropske enote Eurydice. Sistem posebnih učiteljev za zdaj obstaja le v osmih državah severne Evrope, med katerimi nekatere dosegajo dobre rezultate bralne pismenosti.

Vendar pa uvedba tega ukrepa še ne zagotavlja uspeha. "Zelo težko je posamezni državi dati recept, kako izboljšati rezultat," je opozorila in pojasnila, da na bralno pismenost vpliva splet dejavnikov, med drugim tudi sam jezik in njegova zahtevnost. Je pa posebej izpostavila pomen promocije branja v družbi. Tako je za otroke zelo pomembno, da so v okolju, ki spodbuja branje.

Svoj del odgovornosti nosi država, pa tudi šola
Že samo branje staršev otroku pomaga pri razvijanju govornih in kognitivnih možnosti tudi v predšolskem obdobju. Še učinkoviteje v osnovnošolskem obdobju pa je, da otroci berejo staršem. Sicer pa mora po besedah direktorja Zavoda RS za šolstvo Gregorja Mohorčiča vsak za dvig ravni bralne pismenosti prevzeti svoj del odgovornosti, tako država kot šola in učitelji.

Ključno je spodbuditi dijake in osnovnošolce, da berejo več, je poudaril minister za šolstvo in šport, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič. Pojasnil je, da so težave pri tem, kako mlade usposobiti, da bodo razumeli, kar preberejo. "Pred nami je naloga, ki ne zahteva veliko dodatnih znanj, ampak zahteva malo več časa in pozornosti, malo več tenzije za dosti boljši rezultat," je dodal.