Farič je opozoril, da o Prekmurju kot konstitutivnem delu slovenskega etničnega prostora in integralnem delu slovenske države v sodobnem času sploh ne razmišljamo, ker se zdi to povprečnemu Slovencu logično in samoumevno. Vendar do začetka 20. stoletja ta povezanost ni bila tako samoumevna.

Kot nekoliko pozabljena mejna pokrajina madžarskega dela poražene Avstro-Ogrske se je na pariški mirovni konferenci nenadoma znašla v soju diplomatskih žarometov. Na podlagi prepričljivih argumentov o avtohtonosti, jeziku in narodni zavesti prebivalstva je na mirovni konferenci leta 1919 pripadla matični domovini, državi SHS, je poudaril Farič.

Odpraviti plehkosti o mehki duši in kulinariki
Poudaril je tudi, da je ta, sicer prvovrstni zgodovinski trenutek slovenskega naroda ostal prezrt vse do leta 2005. A tudi "zgolj suha formalnost zakona, ki ta dan uvaja kot državni praznik, ne zadošča. Ta dan kot praznik vseh, ne le Prekmurcev, v kolektivni zavesti Slovencev to mora šele postati, kot opomin, vodilo in vir navdiha prihodnjim rodovom," je dejal.

Po njegovem mnenju tudi Prekmurci znova potrebujejo premislek o svojih vrednotah, jeziku, pripadnosti skupnosti in narodu, predvsem pa ozaveščanje o enakovrednem zgodovinskem umeščanju Prekmurja v mozaik slovenske državnosti. Pri tem je treba odpraviti plehkost stereotipov o eksotičnem narečju, mehki duši, meglicah in odlični kulinariki.

Zbrane nagovoril tudi Pahor
Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in poudaril, da se Slovenci zelo zavedamo pomena državne meje kot elementa naše suverenosti. Glede določitve meje s Hrvaško pa je dejal, da mora biti jasno, da je meja z odločitvijo arbitražnega sodišča dokončno določena in da morata državi najti dogovor o miroljubnem načinu njene uveljavitve.

Ker sta državi tudi sosednji državi v EU-ju, to omogoča ureditev življenjskih razmer ljudi na obeh straneh meje, "da se bodo lahko ne glede na potek meje počutili varne, sprejete in bodo lahko razvijali svoje nacionalne, kulturne in druge identitete. To pa je mogoče doseči le, če obe državi z močno politično voljo to želita tako urediti. Vendar je to mogoče," je sklenil Pahor.

Obeležitev množičnega zborovanja 1919
Na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci plebiscitarno podprli združitev z matičnim narodom, saj so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale s tem, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Jugoslovanska vojska je tako oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta 1919 in jo 17. avgusta prepustila civilni oblasti. Prav ta dan je prevladal pri odločitvi, kateri datum naj postane praznik, saj so se takrat Prekmurci zbrali na množičnem zborovanju v Beltincih. Od leta 2006 ta dan zaznamujemo kot državni praznik.

Proslavo organizirajo tri občine
Po sklepu vlade so državne proslave ob tem prazniku organizirane vsako peto leto, vmesne pa jih pripravijo prekmurske občine same. Letošnjo so pripravile občine Puconci, Cankova in Tišina skupaj s Prekmurskim društvom generala Maistra, potekala pa je na prireditvenem prostoru pri osnovni šoli v Puconcih.

Slovesnost tudi v Črenšovcih
Tradicionalno slovesnost ob prazniku vsako leto pripravljajo tudi v občini Črenšovci, tako je tudi letos predsednik republike Borut Pahor pred spomenik Jožefa Klekla starejšega položil venec, sledila pa je proslava z recitalom Tü ti je biti, ki so ga pripravili člani kulturno-turističnega društva Črenšovci.