Zgodovina slovenskega naroda je žal v veliki meri prežeta s prenekatero težko preizkušnjo, z izgubo narodnostnega ozemlja in drugimi oblikami podrejanja, zato je praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom še toliko svetlejši trenutek naše zgodovine, je na državni proslavi v Beltincih dejal predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Prekmurje je v okviru Ogrske monarhije stoletja dolgo predstavljalo obrobno mejno območje, njegovi prebivalci pa nepomembno manjšino brez kakršne koli politične samostojnosti, popolnoma ločeno od drugih slovenskih pokrajin, je spomnil slavnostni govornik, predsednik DZ-ja Brglez. "Težko je torej verjeti, da so Prekmurci, kljub tej izoliranosti in kontinuirani ločenosti od preostalega narodnega prostora, uspeli ohraniti narodno identiteto in ostali zvesti slovenstvu," je poudaril.

Po Brglezovih besedah ostaja s tančico nepoznavanja Prekmurje prekrito še danes, a je po njegovem mnenju tudi vir, kjer človek ne najde samo osebnega miru in romantične zasanjanosti, ampak tudi veliko dobrote, znanja, idej in energije. "Je območje, ki je bogato zgodovinsko, etnološko, kulinarično in znanstveno. Je območje, ki ima še veliko možnosti za nadaljnji razvoj. A tu se ne smemo ustaviti zgolj pri besedah, ampak moramo storiti več. Ne samo z odločitvami na papirju, ampak tudi v praksi," je prepričan predsednik DZ-ja.

Le s skupnimi močmi bo Prekmurje napredovalo tudi gospodarsko, je dejal in dodal, da so potenciali za to turizem, promet, geotermalna energija, hrana in samooskrba, ki ji moramo v državi nameniti več pozornosti.

"Le če bomo kot država vedeli in znali izkoristiti vse to, kar nam Prekmurje ponuja, bomo lahko zagotovili ne samo ohranjanje delovnih mest, tudi nova delovna mesta. To je tisto, kar moramo v prihodnjih letih storiti. Brez novih delovnih mest bodo mladi odhajali v mesta, Prekmurje pa bo zaostajalo," je dejal Brglez. Da bi pripomogli k razvoju Prekmurja, si bodo po njegovih besedah prizadevali tudi v državnem zboru. Spomnil je tudi na protestante, ki so se v Prekmurju ohranili, in na protestantsko etiko, ki je prav zdaj zelo pomembna.

"Trdnosti in stabilnosti, ki posledično prinašata tudi uspeh in varnost, je v zadnjih letih odločno premalo. Iskanje krivcev za takšno stanje je vse prej kot produktivno, je namreč le izguba dragocenega časa in energije. Poglobitev v razloge za takšno stanje, njihovo odpravo in prodorno ter inovativno iskanje rešitev in pogojev za stabilnost in trdnost pa je tisto, kar potrebujemo," je še poudaril slavnostni govornik.

Predsednik počastil dr. Jožefa Klekla
Predsednik Pahor je na predvečer praznika že položil venec k spomeniku Jožefa Klekla v Črenšovcih, so sporočili iz urada predsednika republike.
V povezavi s praznikom pa je državljane nagovorila tudi premierka v odhodu Alenka Bratušek. Skoraj tisočletje dolgi izključenosti ni uspelo izkoreniniti slovenske nacionalne identitete, tudi po zaslugi slovenskega tiska, ki je krepil in ohranjal upanje na to, da si bo Prekmurje svojo usodo nekoč lahko oblikovalo in delilo s preostalim slovenskim narodom, je ob obletnici dejala Bratuškova.

Ob tem prazniku je spomnila na izjemno vlogo narodnih buditeljev v naši severovzhodni pokrajini - od Franca Temlina, Števana in Mikloša Küzmiča do Matije Slaviča, Jožefa Klekla, Ivana Jeriča, Mihaela in Štefana Küharja ter številnih drugih, ki so odigrali izjemno vlogo na poti združitve z matičnim narodom in ohranjanja slovenske narodne zavesti in jezika na levem bregu Mure.

O pogumnih in modrih potezah naših predhodnikov pa po prepričanju premierke v odhodu ne kaže le govoriti. "Zato lahko na trud, prizadevanja in odločitev za priključitev Prekmurja k matici danes ustrezno odgovorimo le z lastnim trudom, da bo Slovenija takšna domovina, kot si jo zaslužimo vsi," ugotavlja Bratuškova.

Kriza je po njenih navedbah premagljiva. Bogastvo Prekmurja, v različnih narečjih in kulturah, predvsem pa v samem dejstvu vzornega sožitja različnih etničnih in verskih skupnosti, je po ocenah premierke v odhodu naše skupno bogastvo. Ob prazniku združitve je čestitala vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem drugim tam živečim etničnim skupnostim.

Na proslavi ves državni vrh
Obletnico 17. avgusta kot državni praznik praznujemo od leta 2006, ko je bila prva državna proslava. Od leta 2009 pa so državne proslave vsakih pet let. Govoru predsednika DZ-ja je sledil umetniški del državne proslave z naslovom Danes Prekmurje!.
Ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev se vsako leto spominjamo dogodkov, ko so prekmurski Slovenci po 900 letih znova postali del matičnega naroda. Slovenski prebivalci Prekmurja, ki so se stoletja najbolj dosledno označevali za Slovence, so se namreč vse do konca prve svetovne vojne razvijali ločeno od drugih Slovencev in so bili pod močnim vplivom razmer, ki so prevladovale v ogrski polovici Avstro-Ogrske.

Prekmurci so vedno bili in vedno bodo Slovenci
Prekmurci so do konca 1. svetovne vojne živeli znotraj ogrske uprave v okviru Avstro-Ogrske. Leta 1919 je z določitvijo meje na pariški mirovni konferenci Prekmurje pripadlo takratni Kraljevini SHS. 17. avgusta 1919 je vojaška oblast upravljanje nad Prekmurjem predala civilni oblasti, kar je pomenilo ponovno združitev pokrajine z matično domovino po 900 letih.

Po koncu 1. svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja vrne matični državi; Prekmurci so to želijo zapisali v t. i. bogojinsko deklaracijo. Poudarili so, da so vedno bili in bodo Slovenci, in zato želijo živeti v enotni, združeni Sloveniji.

Vrhovni svet pariške mirovne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6.087 Slovencev iz Porabja ostalo v Ogrski. Vodja pogajalske skupine Kraljevine SHS Matija Slavič je julija 1919 zaprosil za pooblastilo za vojaško zasedbo Prekmurja. Redna vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje, ki je Kraljevini SHS pripadlo po pogodbi. Nekaj dni zatem, 17. avgusta, je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast predala upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju.

Praznik predlagali prekmurski poslanci
Uvedbo omenjenega praznika so leta 2005 predlagali prekmurski poslanci Jožef Horvat (NSi), Jožef Ficko (SDS), Feri Horvat (SD) ter Mitja Slavinec in Geza Džuban (oba LDS), saj so menili, da Slovenci zaradi izgube Koroške in Primorske po prvi svetovni vojni niso nikoli resnično dojeli izjemnega pomena pridobitve Prekmurja, ki je ena redkih svetlih točk naše zgodovine iz tistega obdobja.

Prekmurci, Maister in Primorci
17. avgust je tako državni praznik (a ne dela prost dan) postal na predlog nekaterih prekmurskih poslancev, in sicer z novelo zakona o praznikih, ki jo je DZ sprejel septembra 2005. Tedaj so poslanci uzakonili tri nove praznike - ob prekmurskem še 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra.