Vlada je tako višino primanjkljaja določila pri 1,35 milijarde evrov, višino izdatkov pa pri 9,85 milijarde evrov in tudi sprejela časovni okvir sprejemanja rebalansa proračuna za prihodnje leto, po katerem ga mora vlada sprejeti do konca januarja.

Slovenija bo za del evropsko sofinanciranih projektov najela posojilo Evropske investicijske banke, služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko pa mora ob tem določiti projekte, sofinancirane s sredstvi EU-ja, za katere bo država črpala posojilo hišne banke EU-ja.

Finančni minister Dušan Mramor je povedal, da je s tem vlada dosegla ključni dogovor za proračun za prihodnje leto, ki Sloveniji omogoča, da pride v okvire pravil EU-ja oz. t. i. fiskalnega pakta.

Glede načrtovane odprave oprostitev pri dajatvi za izpuste ogljikovega dioksida je bil na vladi dogovor, da bodo od 30 milijonov evrov, kolikor je načrtovan dodatni priliv od tega, 6,5 milijona evrov prispevala energetsko intenzivna podjetja, drugo "pa je ukrep, ki zajame bistveno širšo populacijo", je dejal Mramor.

Intervencijski zakon za občine
Finančni minister je tudi povedal, da vlada pripravlja poseben intervencijski zakon glede znižanja stroškov občin, ki bo osnova za to, da se bodo znižali prispevki občinam iz državnega proračuna.

Vlada je občinam dala tudi navodilo, da lahko uporabijo "boljše evidence za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in s tem bistveno izboljšajo izkupiček iz tega nadomestila", to pa naj bi zamenjalo prilive, ki iz državnega proračuna prihajajo za investicije. Občinam, ki želijo pridobiti evropski denar, pa nimajo sredstev za soudeležbo, bo omogočeno, da se za ta namen zadolžijo.

"Vsi ti ukrepi gredo v smer pomagati občinam, da bodo sposobne same financirati svojo dejavnost in imeti manjše stroške, s čimer bodo znižane potrebe po financiranju iz državnega proračuna," je dejal Mramor.

Boljši obeti za Slovenijo
Mramor, ki bo podrobnosti proračunskega dogovora predstavil na torkovi novinarski konferenci, je povedal, da so Evropska komisija, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in bonitetne agencije verjeli, da bo Slovenija lahko dosegla javnofinančni cilj. Pri tem se je pohvalil z nedavno odločitvijo agencije Standard & Poor's, da slovenske napovedi izboljša iz negativnih v stabilne.

Ključna ugotovitev agencije je po njegovih besedah ta, da je Slovenija na pravi poti tako glede konsolidacije javnih financ kot glede politične stabilnosti.

Varčevati bodo morali vsi ministri
Vodji koalicijskih strank DeSUS in SD Karl Erjavec in Dejan Židan sta po seji vlade povedala, da je bila razprava burna in da bodo k stabilizaciji javnih financ morali prispevati vsi.

Kot je povedal Erjavec, bodo morali vsi varčevati in iskati notranje rezerve. Vendar je za vlado zelo pomembno, da doseže strateški cilj oziroma omenjeni primanjkljaj. "Če bomo to dosegli, je Slovenija na dobri poti, da se izvijemo iz krize - glede na to, da je tudi za prihodnje leto napovedana gospodarska rast," je povedal Erjavec

Židan pa je pojasnil, da mora zdaj vsak minister najti svoje rezerve. Tudi vseh želja, ki se pojavljajo, tako po njegovem mnenju "preprosto ne bo mogoče uresničiti".

Vlada proučuje slabo banko
Vlada je tudi prejela revizijsko poročilo Računskega sodišča glede delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v letu 2013, ki ugotavlja določene nepravilnosti. Zato vlada zdaj primerja revizijo Računskega sodišča in poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ter se dogovarja, kateri ukrepi bi bili najprimernejši.

Premier Miro Cerar je na začetku meseca, ko je vlada obravnavala poročilo KPK-ja, dejal, da vlada proučuje obseg zmanjšanja prejemkov in kadrovske spremembe v DUTB-ju, da pa bo z dokončnim oblikovanjem ukrepov počakala na ugotovitve revizije Računskega sodišča.

"Računsko sodišče je analiziralo leto 2013 in ugotovilo določene nepravilnosti, zdaj pa je treba ugotoviti, kaj so sorazmerni ukrepi temu," je dejal minister Mramor. Povedal je, da bo vlada ukrepe sprejela v januarju.