V naslednjih 48 urah so bili k izvedbi načrta zaupno pozvani prvi posamezniki praviloma iz obstoječih varnostnih in obrambnih struktur.

Bojana Lunežnika, poveljnika posebne enote milice UNZ Maribor, je tako nekoliko skrivnostno poklical Jože Kolenc tedanji namestnik poveljnika posebne enote republiškega sekretariata in ga povabil na večerni sestanek v Slovenske Konjice. "Poklical sem kolega, poveljnika posebne enote UNZ Murska Sobota Flisarja in vprašal, ali gre kam daleč. Odgovoril je, da gre, in sem mu rekel, pojdiva skupaj."

Skrivnostna pot je razkrila koncept obrambnih priprav.

Venčeslav Ogrinc je bil 10 septembra 1990 imenovan za načelnika Občinskega štaba MSNZ Maribor. "Pridobival nas je načelnik Narodne zaščite vzhodnoštajerske pokrajine Marjan Fekonja, ki je z vsakim od kandidatov za načelnika občinske narodne zaščite opravil razgovor, ne da bi mi vedeli za to," pove.

Povabljeni so bili zadolženi za oblikovanje mreže sodelavcev - ki so pozneje prevzeli odgovornost za obrambne priprave. Kolenc je takrat poudaril, da o tem ne ve nihče ničesar, le republiška sekretarja za notranje zadeve in obrambo, pojasni Lunežnik. "Kako se bo to izšlo, ni vedel nihče" Ogrinc pa doda, da je to bila ena izmed nalog, ki so jo zaupali in da nihče ni računal, kaj bi kdo od tega imel.

Projekt MSNZ je pomembno prispeval k osamosvojitvi, saj so organizatorji v slabih treh mesecih po razorožitvi slovenske TO aktivirali več kot 20.000 ljudi in zavarovali Slovenijo pred potencialno agresijo JLA.

Sorodna novica Janša poudaril pomen sodelovanja ljudi različnih prepričanj