Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so zapisali, da lahko težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto. Ljudem svetujejo, naj zmanjšajo izpostavljenost vročini in se umaknejo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore.

Svetujejo tudi, naj omejijo fizično aktivnost. Na prostem naj bodo fizično aktivni v jutranjih in večernih urah. Svetujejo tudi uživanje lahke hrane v manjših obrokih. "Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin," priporoča inštitut.
Daljše obdobje vročine lahko namreč povzroči različne težave in pregretje telesa - kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico (kratkotrajno izgubo zavesti) in vročinsko kap.

Vročina lahko najbolj prizadene starejše, otroke, nosečnice, pa tudi bolnike. Bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja.

Po navedbah NIJZ-ja lahko vročina prizadene tudi osebe s socialno-ekonomskimi problemi, denimo brezdomce, socialno izolirane in prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov. Prizadene lahko tudi posameznike, ki so dodatno izpostavljeni nekaterim dejavnikom okolja, denimo onesnaženemu zraku ali pa imajo slabše bivalne pogoje, pa tudi delavce, ki delajo na prostem, in prebivalce mest.

Ob tem na NIJZ-ju poudarjajo, da v vročih dneh ne smemo pozabiti na druge. "Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu," svetuje inštitut.

V primeru pregretja moramo osebo umakniti v senco ali hladen prostor. V primeru vročinske je nujna takojšnja zdravniška pomoč, med tem pa hlajenje obolelega. Ljudi opozarjajo, naj nezavestnemu ne dajejo tekočine. Svetujejo jim še, naj se z zdravnikom posvetujejo tudi, če imajo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

NIJZ poudarja pomen zaščite pred soncem. V času njegove največje moči med 10. in 17. uro naj si posamezniki poiščejo senco. Zaščitijo naj se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter z zaščitno kremo, ki ščiti pred žarki UVA in UVB. Svetujejo uporabo kreme z zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo je treba zaščititi kožo, ki ni pokrita z oblačili, na primer obraz, uhlje in hrbtišča rok.

Možnost močnih vetrov

Na agenciji za okolje (Arso) opozarjajo, da v osrednji in severovzhodni Sloveniji obstaja možnost močnejših vetrov, bo veter po napovedih majal drevesa in lomil manjše veje. Na Arsu zato priporočajo dodatno previdnost v prometu in odsvetujejo zadrževanje na potencialno nevarnih mestih.

Rumeno opozorilo za celotno državo so na Arsu izdali tudi za četrtkov in petkov popoldan. V soboto so temperature, ki lahko povzročajo zdravstveno tveganje, predvidene le za severozahodno in jugovzhodno Slovenijo

Sreda bo po povečini jasna, dopoldne pa bo nekaj visoke koprenaste oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter, ki se bo čez dan še nekoliko okrepil in zvečer ponehal. Najvišje temperature bodo na jugovzhodu, in sicer do 34 stopinj Celzija.