Poslanci so namreč pred 100 dnevi, dva meseca po parlamentarnih volitvah, s 56 glasovi za in 30 proti potrdili listo 18 ministric in ministrov, ki jih je za svojo vladno ekipo izbral premier Borut Pahor. Čeprav je takrat predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša vladi obljubil "sto dni miru", v katerih največja opozicijska stranka ne bo vlagala interpelacij ali se posluževala drugih podobnih poslovniških možnosti, bi to prvo vladno obdobje težko označili kot mirno.

Blokada Hrvaške za zaščito nacionalnih interesov
Najbolj vroča odločitev nove vlade je prav gotovo blokada odpiranja nekaterih novih in zaprtje odprtih vprašanj Hrvaške v pogajanjih z Evropsko unijo zaradi dokumentov, ki prejudicirajo še ne določeno mejo med državama. "Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU, pri tem pa mora zavarovati svoje nacionalne interese," je v Bruslju pojasnjeval premier Pahor, ki je na domačem političnem prizorišču glede teh odločitev dosegel popolno soglasje.

Sledila so različna mnenja, pobude in pričakovanja tako s hrvaške kot tudi z evropske strani, a pogajanja s sosedo še niso storila koraka naprej. Razlog za to je verjetno tudi dolgo usklajevanje srečanja med premierjema sosednjih držav, ki sta se nato pred dnevi le sestala ob meji, v Mokricah. Konkretnejšega dogovora nista dosegla, je pa oprijemljivejšo možnost nadaljnje poti državama predlagala Evropska komisija. Rešitev naj bi prinesla mediacija pod vodstvom nobelovega nagrajenca Martija Ahtisaarija. Slovenska stran to možnost načeloma podpira, na hrvaškem pa uradnega odziva še ni, čeprav je znano njihovo stališče, ki za reševanje mejnih vprašanj preferira postopek pred meddržavnim sodiščem v Haagu.

Partnerstvo umrlo, še preden je zaživelo
A ukvarjanje s Hrvaško se tukaj za vlado še ni končalo. Svoje diplomatske spretnosti je morala pokazati tudi v notranji politiki, saj niti ratifikacija protokola o vstopu Hrvaške v Nato ni potekala brez zapletov. Prvo sejo, kjer bi poslanci morali ratificirati ta protokol, so prekinili, saj jo je SDS protestno zapustil, ker je DZ pred tem zavrnil zaključni račun državnega proračuna za leto 2007. Vlada je tako zaključni račun znova poslala v parlament, kjer so ga poslanci na drugem glasovanju vendarle sprejeli.

Koalicija je potezo SDS-a označila za izsiljevanje, Pahor pa je izrazil dvom, ali bo nekaj dni prej začeto sodelovanje med opozicijo in koalicijo, ki ga je kot posnetek nekdanjega Partnerstva za razvoj predlagal SDS, sploh še mogoče.

Težava ni le vstop v EU, ampak tudi v Nato
Državni zbor je nato le ratificiral protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Za je glasovalo 75 poslancev, 11 pa jih je bilo proti. A kmalu so se pojavila vprašanja, če Hrvaška tudi v dokumentaciji, ki jo je predložila Natu, ne prejudicira meje. Zavod 25. junij je skupaj s stranko Slovenskega naroda vložil 5.363 podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, premier Pahor pa je državljane pozval, naj pobude ne podpišejo. Koalicija je pooblastila predsednika zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Iva Vajgla, da doseže dogovor med strankami o posebnem sklepu, ki bi zaščitil slovenske interese in preprečil referendum.

Poslanci so se tako znova zbrali na izredni seji in podprli usklajen sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopu Hrvaške v Nato. Zavod je takoj prekinil dejavnosti za zbiranje podpisov, sklep pa ni zadovoljil SSN-a, ki podpise še zbira, kljub temu da jih je o prenehanju poskušal prepričati tudi premier Pahor.

Gospodarska kriza še traja
Mejna vprašanja pa niso edina tema, s katero se mora vlada ukvarjati že od vsega začetka. Drugo vročo temo predstavljajo protikrizni ukrepi v gospodarstvu. Prvi sveženj ukrepov je sprejela novembra in decembra lani, najbolj pa ga je zaznamoval zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa. Predstavniki ZSSS-ja se z njim namreč niso strinjali in so to izrazili s protestom pred vlado.

Vlada je želela posledice krize zmanjšati tudi z državnimi poroštvi bankam in izdajo državnih obveznic, ki naj bi povečevale likvidnost gospodarstva. Nezaposlenost namreč vztrajno narašča, saj je bilo ob koncu januarja na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 73.911 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka več kot decembra lani. Kmalu je bilo tako iz vrst opozicijskih strank slišati očitke, da se vlada na krizo odziva prepočasi in necelovito.

Z varčevanjem do maastrichtskih kriterijev
Vrednost ukrepov vlade za preprečevanje in odpravljanje posledic krize znaša 614 milijonov evrov, močno pa so vplivali tudi na letošnji rebalans proračuna, s katerim želi vlada izpolnjevati maastrichtske kriterije, torej zmanjšati predvideni proračunski primanjkljaj na slabe tri odstotke BDP-ja.

Varčevanju je vlada podvrgla tudi lastni aparat, saj je znižala plače vladnim funkcionarjem, sledili pa so ji tudi poslanci v državnem zboru. Vladi je uspelo doseči dogovor tudi z večino sindikatov javnega sektorja, ki so privolili na to, da se odprava plačnih nesorazmerij zamakne za nekaj časa, pred volitvami obljubljenega draginjskega dodatka pa zaradi krize ne bodo dobili niti upokojenci.

Vinjete še čakajo na odločitev
Ob finančnem, gospodarskem in zunanjem ministru ter ministrici za javno upravo so napornih 100 dni imeli tudi ostali ministri. Minister za promet Patrick Vlačič se je moral odločiti, kako bo ukrepal glede zahtev Bruslja po uvedbi vinjet za krajši čas. Sklenil je, da bo cena vinjet ostala nespremenjena, posebna komisija pa bo pripravila različne scenarije, kako ob ljudstvu zadovoljiti tudi EU.

Zaradi Rupla Pahor moral prenesti plaz kritik
Za pravi medijski pretres pa je že prvi teden poskrbel predsednik vlade Borut Pahor, ki se je odločil presekati gordijski vozel, nastal po neimenovanju Dimitrija Rupla za veleposlanika, in Ruplu ponudil mesto svojega posebnega odposlanca. Pahorjeva odločitev je sprožila najrazličnejše odzive, presenetila pa je domala vse: predstavnike koalicijskih in opozicijskih strank, analitike in javnost nasploh. Pahor je na vse kritike odgovoril, da pri odločitvi vztraja in je ne obžaluje.

A njegovo odločitev je kot nasprotno njegovim načelom videl sekretar na ministrstvu za zdravje Slavko Ziherl (LDS), ki je zaradi Ruplovega imenovanja tudi odstopil s svojega položaja. Pozneje je Pahorju napisal še javno pismo, v katerem ga je pozval, naj ne zaupa Janezu Janši in naj se raje o svojih odločitvah posvetuje s koalicijskimi partnerji. S svojim predsednikom pa se prav tako ni strinjal odbor SD-ja iz Trebnjega, ki je po več pismih, na katere ni dobil odgovora, Pahorja pozval k odstopu z mesta predsednika stranke. Strasti so se po "izboljšanju komunikacije znotraj stranke" vendarle pomirila in odbor je zahtevo umaknil.

SDS-ov kadrovski števec in Cviklova lista
Če je Rupel izzval nelagodje koalicije, pa so se nad novo kadrovsko politiko kmalu začeli pritoževati v opoziciji. V največji opozicijski stranki SDS so namreč prepričani, da ta pomeni odstop od koncepta, ki ga je Pahor obljubljal pred volitvami. Na svoji spletni strani so zato tudi vzpostavili števec vseh kadrovskih menjav, ki jih je opravila vlada. Da so bile pri menjavah kadrov storjene tudi napake, je priznal sam Pahor, ko se je opravičil zamenjanemu direktorju urada vlade za komuniciranje Anžetu Logarju in mu ponudil drugo mesto v vladi.

Logarju je sporočilo o prenehanju delovnega mesta posredoval generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, SDS pa je v javnosti kmalu začel govoriti o "Cviklovi listi za odstrel", obstoj katere pa je takoj zanikal premier Pahor. So pa imenovanja na pomembnejše gospodarske položaje povzročila tudi prve razdore v koaliciji. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je Pahorju napisal pismo in izrazil nestrinjanje s postopkom imenovanja novega prvega moža banke NLB, Draška Veselinoviča.

Očitke naj bi utišali kasi
Zaradi očitkov glede kadrovanja in "praks iz preteklih let" so se nato koalicijske stranke odločile, da ustanovijo več kadrovsko-akreditacijskih svetov, ki bodo imeli na svojih področjih v kadrovanju poglavitno vlogo.

Tega sveta pa se pri svoji odločitvi ni poslužila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Zaradi dvoma, ki se je pojavil v zvezi z diskriminatornostjo razpisa za generalnega direktorja policije, je odredila ponovno objavo. A na ta način ni našla primernega kandidata, zato je na mesto novega v. d. generalnega direktorja kar sama imenovala Janka Gorška, ki se na razpis sploh ni prijavil.

Prva interpelacija: Katarina Kresal
Bolj kot ta poteza je javnost in opozicijo razburil začetek izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim. Ministrica namreč opozarja na odločitev ustavnega sodišča, da je bila storjena napaka in da je bil izbris nezakonit. Z odločbami se po njenih besedah ureja košček časa v preteklosti, ki je neurejen, česar ne smemo dovoliti v pravni državi.

Zaradi teh odločitev je opozicija vložila tudi prvo interpelacijo. Katarini Kresal očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignoriranje izidov referenduma o "tehničnem" zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje sistema javnih financ.

Ministrica ima zdaj čas za odgovor na očitke, nato pa bo o njeni interpelaciji odločal parlament. Ker ima podporo premierja Pahorja in vseh koalicijskih strank, bo najverjetneje ostala na svojem položaju.

Ana Svenšek
ana.svensek@rtvslo.si