V povzetku revizijskega poročila računsko sodišče najprej izpostavlja, da je ministrstvo za notranje zadeve v letu 2015 prejelo 277 prošenj, pri tem pa jih je 265 rešilo. Skoraj 98 odstotkov prošenj je ministrstvo rešilo v manj kot šestih mesecih.

Za obravnavo prosilcev je porabilo 1.811.493 evrov, od tega je skoraj petino sredstev črpalo iz evropskih skladov. Na skrajšanje postopkov ni imelo vpliva, s tem pa tudi ne na zmanjšanje stroškov, so navedli pri računskem sodišču.

Za ljudi z mednarodno zaščito 347 evrov mesečno
Medtem ko je v letu 2015 za obravnavo prosilcev za azil Slovenija namenila 1.811.493 evrov, pa je za obravnavo oseb z odobreno mednarodno zaščito namenila 527.449 erov. Od tega je 41 odstotkov zagotovila Slovenija iz proračunskih sredstev preostali znesek pa je prišel iz skladov EU.

Povprečni mesečni strošek obravnave prosilca za mednarodno zaščito znaša 1.963 evrov, od česar jih gre iz proračuna 1.583, preostalih 380 evrov pa zagotovijo evropski skladi. Pri osebi z odobreno mednarodno zaščito pa povprečni mesečni strošek predstavlja 347 evrov. Od tega 141 evrov zagotovi proračun, preostalih 206 evrov pa zagotovijo evropski skladi.

Ministrstvo bi aktivnosti moralo evidentirati
Kakšen učinek so imeli posamezni projekti na integracijo posameznika z mednarodno zaščito, računsko sodišče ni moglo ugotoviti. Ocenilo pa je, da bi bili lahko ukrepi v zvezi z obravnavo oseb z mednarodno zaščito še bolj učinkoviti, če bi ministrstvo evidentiralo in analiziralo vse aktivnosti, ki se jih je oseba udeležila, in na podlagi rezultatov analiz sprejemalo odločitve glede nadaljnjega izvajanja posameznih aktivnosti.

Po mnenju računskega sodišča je ministrstvo ustrezno načrtovalo obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, ugotovili pa so pomanjkljivosti pri načrtovanju obravnave oseb, ki mednarodno zaščito že imajo. "Cilji v različnih dokumentih načrtovanja med seboj niso bili povezani in usklajeni, poleg tega pa večinoma tudi niso bili natančni, jasni, merljivi in dosegljivi," so navedli. Šlo naj bi za neusklajenost ciljev iz proračuna za leto 2015 in ciljev iz Slovenskega nacionalnega programa Sklada za azil, migracije in vključevanje.

Računsko sodišče pričakuje odzivno poročilo
Računsko sodišče sicer ne pripisuje ministrstvu celotne odgovornosti za uspešno integracijo, saj je ta odvisna od številnih dejavnikov. Zahteva pa sodišče predložitev odzivnega poročila v katerem mora ministrstvo izkazati, da je izvedlo analizo in bodisi potrdilo, bodisi zavrglo obstoj potrebe po pripravi predloga novega strateškega dokumenta o obravnavi humanitarnih migrantov.