Mirovni inštitut je danes predstavil neodvisno raziskovalno mrežo RED proti rasizmu in ksenofobiji, ki povzema tri pozitivna načela - pravice, enakost, raznolikost (rights, equality, diversity - RED) -, ter spletni portal RED. Prek tega portala želijo javnosti predstaviti aktualne informacije o incidentih na področju rasizma, kaznivih dejanj in diskriminacije. "Zanimive ugotovitve" je pri pregledu podatkov Slovenije podala Brankica Petković z Mirovnega inštituta.
Sprotna opozorila o nevarnem oz. spornem dogajanju so tako na voljo prek obvestil civilne družbe, saj se zelo pogosto zgodi, da se krutosti, ki se "redno dogajajo" po Evropi, zaradi pogostosti sploh ne znajdejo več v medijih, je dejala Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta. Največ rasizma in diskriminacije na tako rekoč "dnevni ravni" se dogaja v državah, ki so najbolj na udaru pretoka priseljencev v Evropo, Slovenija pa se kot "miren otoček" sploh ne zaveda razsežnosti pojava, je dodala.

Na spletu je po novem vsem na voljo prilagodljivo orodje, ki omogoča obveščanje in iskanje informacij o rasizmu, diskriminaciji in neenakosti kar "iz ptičje perspektive", je na tiskovni konferenci dejala Katarina Vučko, nacionalna koordinatorka projekta RED na Mirovnem inštitutu.
Portal je javnosti dostopen od 19. marca, ko je bil predstavljen tudi v Bruslju. Avtor portala in projekta je grška organizacija iRED (Institute of Rights, Equality and Diversitiy - Institut za pravice, enakost in različnost). iRED v sklopu projekta, ki ga financira Evropska komisija, koordinira "neodvisno raziskovalno mrežo 17 organizacij". Podatke za Slovenijo zagotavlja osebje Mirovnega inštituta. Žal pa portal ni preveden v lokalne jezike, temveč ostaja v angleščini. Avtorji projekta so to pojasnili s pomanjkanjem sredstev za prevode, pa tudi povezovalnim namenom portala in vlogo angleščine kot svetovnega jezika.

Sistem zgodnjega opozarjanja
Portal ponuja dve glavni storitvi, ki obe temeljita na interaktivnem in natančnem zemljevidu Evrope. Strokovnjaki iz evropskih civilnih organizacij vanj vnašajo postopkovno preverjene informacije o spornih dogodkih in podatke o njih sistematično kategorizirajo. Tako lahko uporabnik vedno vidi, kje, kdaj in kaj se dogaja, pa tudi, kako se država in njeni organi na to odzivajo.
Atlas rasizma in diskriminacije
Kategorizacija omogoča, da lahko uporabnik prek druge glavne storitve - "atlas rasizma in diskriminacije" - išče dogodke po državah, krajih, storilcih, žrtvah in tipih storjenih dejanj. Rasizem, diskriminacijo in neenakost po vsej Evropi v skoraj realnem času ugotavlja nov spletni portal RED. Mreža nevladnih organizacij sproti obnavlja podatke o nacionalnih zakonodajah, statistične podatke o rasističnih in sovražnih kaznivih dejanjih, demografske in ekonomske podatke o priseljencih, policijski dejavnosti, zdravstvenem in socialnem varstvu ter še mnogem drugem. "To je prava prednost portala," je dejala Vučkova.
Kaj o Sloveniji prebere Evropa
Kogovšek Šalamonova je izpostavila nekatere dogodke, ki jih bo o Sloveniji na portalu brala svetovna javnost: napad na gejevske turiste v Ljubljani, delovanje proti legalizaciji romskega naselja Žabjek, nepriznavanje zakonsko določenega in izvoljenega romskega občinskega svetnika v Grosupljem, preprečevanje pokopa Rominje v Dobruški vasi, serija napadov na Cafe Open, neonacistična akcija na filozofski fakulteti, nesojeni referendum o džamiji v Ljubljani, prisilna izselitev družine Strojan iz Ambrusa ter bombni napad v romskem naselju. Podatkov za leto 2012 še niso vnesli.
Italija, Grčija, Madžarska
Predstavila je tudi stanje v treh izstopajočih evropskih državah - Madžarski, Italiji in Grčiji. V vseh teh državah so najbolj na udaru Romi in migranti, ustanavljajo se celo civilne milice, državni organi pogosto ščitijo ekstremiste, napadi se dogajajo na skoraj dnevni ravni, je zatrdila. "Ko pogledaš vse zbrane podatke, šele vidiš, da je rasizem v velikem porastu. Situacija ponekod v Evropi meji na vojno," je izjavila.
"Jelinčiča prvič ni v parlamentu"
Brankica Petković, ki je kot sodelavka Mirovnega inštituta vnašala podatke za Slovenijo, je podala naslednjo ugotovitev: "Izkazalo se je, da prav v tem času, ko sta rasizem in diskriminacija v porastu, v slovenski parlament prvič ni bila izvoljena Jelinčičeva nacionalna stranka." Pri tem je opozorila, da to ni tako samoumevno, saj je bil protipriseljenski diskurz v 90. letih v politiki in javnosti nekaj običajnega. Ugotovila pa je, da se je ta diskurz z umikom s skrajne desnice preselil v besedišče sredinskih strank ter postal manj oprijemljiv, da torej ni izginil - le preoblikoval se je.