Tako vsaj trdi nova knjiga Marka McCormacka, sociologa na londonski univerzi Brunel. "Antigejevski predsodki iz 80. in zgodnjih 90. let izginjajo," trdi McCormack, ki je preživel šest mesecev v vsaki od treh šol v istem britanskem mestu, da bi preučil obnašanje mladostnikov, starih od 16 do 18 let.

V svoji knjigi z naslovom The Declining Significance of Homophobia: How Teenage Boys are Redefining Masculinity and Heterosexuality (Upadajoč pomen homofobije: Kako najstniki redefinirajo moškost in heteroseksualnost) navaja, da so v tej starostni skupini progejevski nazori cenjeni, homofobija pa je prav tako nesprejemljiva kot rasizem.

"Veliko predsodkov temelji na stigmatizaciji in prav to stigmatizacijo homoseksualnosti zdaj opuščajo. Spreminja se tudi narativa obelodanjanja istospolno usmerjenega posameznika o svoji spolni usmerjenosti, saj starši to zdaj lažje sprejmejo," pravi avtor.
K odpravljanju osamitve mladih gejev je pripomogel tudi internet. "Pred 20 leti je bilo v medijih le malo odkritih homoseksualcev. Danes samo vključite radio in imate cel kup uglednih in priljubljenih istospolno usmerjenih voditeljev. V kulturnem diskurzu se je zgodila globoka sprememba." In še: "Lik geja ali lezbijke na Coronation Street (priljubljena britanska žajfnica, op. a.) je zelo odmeven, a je nato stvar kmalu pozabljena in kmalu je ta lik le še eden izmed osrednjih likov serije. Precej bolj ljudje sprejemajo, da obstajajo srečni geji, ki jih ne mučijo homofobija in predsodki."

Bolj odprti
McCormack je odkril tudi, da so najstniki odprti do svoje spolnosti: "To je imelo velik vpliv na istospolno usmerjene otroke: so srečni in v šoli povsem odkriti do svoje spolne opredelitve. To je bolje tako za gejevske otroke kot za heteroseksualne otroke."
Avtor pa vseeno priznava, da je obrat v odnosu morda posebnost predvsem omenjene starostne skupine: "Ne pravim, da je bitka proti homofobiji končana, a stvari se izboljšujejo. Ti mladi ljudje vidijo homofobijo kot napačno. Fantje so včasih svojo moškost dokazovali s homofobijo. Ko danes želijo fantje dokazati, da so heteroseksualci, to storijo na bolj pozitiven način s šaljenjem, da so geji."

Druga plat
A McCormackovih ugotovitev ne potrjujejo vsi. "Mi žal definitivno nimamo takih izkušenj," pravi Jess Wood iz organizacije za podporo mladim Allsorts.
Allsorts je v svoji raziskavi šol v Brightonu leta 2010 ugotovil, da je 16 odstotkov ustrahovanih otrok v osnovnih šolah in 23 odstotkov otrok v srednjih šolah poročalo o homofobnem ustrahovanju. In kar polovica lezbičnih in gejevskih najstnikov je poročala o homofobnem ustrahovanju v šoli ali na univerzi. "To ostaja drugi najpogostejši razlog ustrahovanja, ki nam ga otroci navedejo," pove Woodova.

K previdnosti poziva tudi Ruth Hunt iz Stonewall UK-ja: "Mislim, da so nekatere šole glede te tematike zelo napredne. A veliko šol jih ni. Čeprav vidimo premike v načinu, kako šole razmišljajo o tem, kako naj bi se fantje obnašali, še vedno vidimo veliko šol z ogromnimi težavami. Še vedno imamo šole, ki trdijo, da nimajo nobenega istospolno usmerjenega dijaka."