Predstavniki zasebnih osnovnih šol so opozorili, da bi takšen način financiranja pomenil, da bi se jim sredstva zmanjšala, čeprav bi se jim morala glede na ustavno odločbo povečati. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da mora država javni program (ta se deli na obvezni in razširjeni) v zasebnih osnovnih šolah, ki ga trenutno financira v višini 85-odstotkov, financirati enako kot v javnih šolah, to je v celoti.

Opozorilo zakonodajno-pravne službe
Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ-ja Katja Triller Vrtovec je še pred glasovanjem o dopolnilu DeSUS-a opozorila, da bi bilo lahko njegovo sprejetje sporno z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, "ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala". "Če namreč držijo navedbe vabljenih, bo dopolnilo poslabšalo pravni položaj pobudnikov iz odločbe ustavnega sodišča, saj država zdajšnje 85-odstotno sofinanciranje obveznega in razširjenega javnega programa spreminja v 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa in v celoti ukinja 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole," je dejala.

Opozorila je, da je bila na ustavno sodišče junija 2016 vložena nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena zakona, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol, ustavno sodišče pa jo obravnava prednostno. "Če bo ustavno sodišče ob vnovični presoji ugotovilo, da so bili dozdajšnji zakonodajni postopki za izvršitev ustavne odločbe v DZ-ju neuspešni in da je to v tistem trenutku edini način, da se zagotovita njeno spoštovanje in izvršitev, lahko določi nov način izvršitve, da zavaruje ustavnopravni položaj pobudnikov," je opozorila.

SMC: Ustavno sodišče ni mislilo razširjenega nejavnega programa
Poslanec SMC-ja Saša Tabaković je sicer v sredo povedal, da ustavna odločba določa, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, razširjeni pa je v prosti presoji zakonodajalca, a je bilo danes slišati opozorila, da ustavno sodišče ni imelo v mislih razširjenega javnega programa, ki ga morajo šole (tako javne kot zasebne) ponuditi obvezno (gre za dopolnilni pouk, podaljšano bivanje, učno pomoč ipd.), ampak je imelo v mislih razširjeni nejavni program, ki je specifika vsake posamezne šole in ga država že zdaj ne financira.

SDS: Dopolnilni pouk bo treba plačati
Jelka Godec (SDS) je opozorila, da bi lahko sprejetje dopolnila DeSUS-a pomenilo, da bodo brez financiranja razširjenega javnega programa ostale tudi javne šole, kar bi pomenilo, da bo treba za dopolnilni pouk ali podaljšano bivanje plačati, pa tudi, da bi to pripeljalo do novega odločanja ustavnega sodišča.

NSi: Sramota po sramoti
Ljudmila Novak (NSi) pa je poslance koalicije pozvala, naj pomislijo, kaj se lahko zgodi, če bodo sprejeli dopolnilo in kaj bodo s tem naredili otrokom, "ne samo v zasebnih, ampak tudi v javnih šolah". Vprašala je, ali bodo po sramoti, ki so jo naredili s poskusom spreminjanja ustave, zdaj narediti še eno sramoto.

Obstrukcija opozicije
Na koncu je bilo dopolnilo DeSUS-a sprejeto, pri čemer je zanj glasovalo devet članov, proti pa šest. Takoj po glasovanju so poslanci SDS-a in NSi-ja sejo obstruirali. Na koncu je bilo potrjeno tudi besedilo predloga novele v celoti, kar pomeni, da bo lahko zdaj o njem na plenarni seji odločal DZ. Še pred glasovanjem o zakonu kot celoti je sicer poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj nasprotuje temu, da zakon zasebnim osnovnim šolam več jemlje, kot jim daje.

Ministrica se še ni izrekla
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič se še pred sejo odbora o tem, ali dopolnilo DeSUS-a po njenem mnenju izpolnjuje ustavno odločbo, ni konkretno izrekla. Ponovila je, da so na ministrstvu pripravili strokovni predlog in ga posredovali na vlado, v domeni poslancev pa je odločitev, ali je to sprejemljivo ali ne. Je pa po njenem mnenju v vsakem primeru treba spoštovati ustavno odločbo in odgovoriti nanjo.

Iz kabineta predsednika DZ-ja Milana Brgleza so po seji odbora za Slovensko tiskovno agencijo sporočili, da Brglez zaradi službene odsotnosti ne pozna dogajanja na odboru. "Ne glede na to pa predsednik DZ-ja Milan Brglez sporoča, da sam ne bo nikoli podprl katerega koli zakona, ki bi bil protiustaven ali bi nasprotoval odločitvam ustavnega sodišča," so zapisali.