Vsa ministrstva - razen finančnega - naj bi dobila manj sredstev. Tako ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo grozi za 62 milijonov evrov manj sredstev. To pa še posebno skrbi gospodarstvenike, saj okrevanja še ni na vidiku. Nasprotno, razmere se celo zaostrujejo, je za Drugo jutranjo kroniko Radia Slovenija poročal Milan Trobič.
Bo pa ministrstvo po dogovoru v B-bilanci proračuna dobilo dodatnih 120 milijonov evrov, tako da bo skupaj z okoli 550 milijoni evrov SID banke gospodarstvu na voljo skupno okoli 650 milijonov evrov, je na seji odbora za gospodarstvo pojasnil gospodarski minister Stanko Stepišnik.

Minister je z rebalansom zadovoljen, znaten del denarja pa bo šel za zagotovitev obratnih sredstev, usmerjena pa bodo tudi za posojila podjetjem za raziskave in razvoj ter tehnološko prenovo. V SDS-u se z rebalansom niso strinjali, češ da je nerealen in nerazvojno usmerjen. V PS-ju so izrazili upanje, da bo rebalans umiril gospodarstvo, v SLS-u pa so obžalovali zmanjšanje sredstev za naložbe.
Sloveniji zmanjkuje denarja za članarine
Rebalans so podprli tudi državni svetniki, a so imeli določene zadržke. Glede ukrepov za oživljanje gospodarstva so izrazili priporočilo, naj vlada ne ponavlja napak iz preteklosti, ko so se sredstva delila brez ustreznih meril ter je bila pomoč prevečkrat namenjena panogam, ki nimajo velike dodane vrednosti in podjetjem brez razvojnih programov, ki so imela minimalne možnosti preživetja na konkurenčnem trgu in da bi ohranila delovna mesta.
Tudi odbor DZ-ja za zunanjo politiko se je seznanil s predlogom rebalansa. Člani odbora so v razpravi predvsem opozarjali na nedopustnost neplačevanja članarin v mednarodnih organizacijah, s tem pa tudi na zapiranje države, ter izpostavljali nujnost sistemske rešitve.
Denarja namreč zmanjkuje za pokritje potreb diplomatsko-konzularnih predstavništev za zadnje tri mesece, za pokritje članarine v OECD-ju v vrednosti 2,73 milijona evrov ter za pokritje nakopičenega dolga za mirovne operacije Združenih narodov v vrednosti okoli deset milijonov evrov. Po rebalansu se proračun MZZ-ja zmanjšuje za 13,6 odstotka oziroma za 11,27 milijona evrov. Brez upoštevanja sredstev za plače pa je zmanjšanje skoraj 19-odstotno.
Resorni minister Karl Erjavec je ocenil, da bo ministrstvo z določenim obsegom sredstev lahko končalo leto, da pa bo treba nekatera plačila članarin prenesti na zadnji dan leta ali v prihodnje leto.
Manj za naložbe v zdravstvu
Na seji odbora za zdravstvo je seznanjanje z rebalansom potekalo brez burnejših razprav. Ministrstvo za zdravje bo z njim izgubilo 21 milijonov evrov, kar je 19 odstotkov njihovega proračuna. Krčenje sredstev gre predvsem na račun naložb. Zaradi neuspešnega črpanja sredstev EU-ja se zmanjšuje tudi financiranje gradnje urgentnih centrov in projekta eZdravje.
Vzrok za neuspešno črpanje so zlasti revizije postopkov, ko se lahko neizbrani ponudniki pritožijo praktično na vsako zadevo v razpisu, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl.

Avberšek: Je rebalans realen?
Rebalans je gotovo potreben, ker je bil letošnji proračun narejen na nerealnih predpostavkah rasti oziroma krčenja gospodarstva, je opozorila izvršna direktorica za zakonodajo in politike v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Alenka Avberšek. Sprašuje pa se, ali je tudi zdajšnja predpostavka za rebalans realna.

Dobro je, če se sredi leta prihodki in odhodki uravnotežijo in se s tem proračunska luknja ne povečuje, je povedala Avberškova. Po njeni oceni pa zagotovo ni prav, da se to izvaja na način, ki gospodarstvu prinaša nova bremena, zmanjšuje javna naročila ter vlaganja, ki pomenijo zagon gospodarstvu. V GZS-ju so zato ob rebalansu zelo zaskrbljeni, krčenje sredstev ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je le en razlog za skrb.
Jeseni nov rebalans?
Na vprašanje, kaj meni o neuradnih namigih o novem rebalansu že jeseni, je Avberškova odgovorila, da imajo pomisleke o realnosti zdajšnjega tudi v GZS-ju. Uradne napovedi o rasti BDP-ja temeljijo na predpostavkah, ki se ne uresničijo, kot na primer nikoli začete velike investicije, državna in zasebna poraba pa se manjšajo. Vse to nikakor nikakor ne govori v prid temu, da bo proračunska luknja manjša kljub vlaganju sredstev v sistemske spremembe bančnega sektorja, je še poročal Trobič.
Komu se reže in koliko?
Kot omenjeno, bo gospodarsko ministrstvo razpolagalo z 62 milijoni evrov sredstev manj. Področje konkurenčnosti in podjetništva bo prejelo 32 milijonov evrov manj; od tega bo skoraj 12 milijonov manj za podporo razvoja turizma, sedem manj pa za spodbude za rast in razvoj podjetij, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Manj za infrastrukturo
Resorju ministrstva za infrastrukturo in prostor bo namenjenih skoraj 88 milijonov evrov manj. 107 milijonov evrov manj bo deležen promet in prometna infrastruktura, v okviru tega največ, 75 milijonov evrov manj, železniška infrastruktura. Okoli 16 milijonov evrov več pa bo namenjenih cestni infrastrukturi.

Zunanje ministrstvo ne bo plačalo članarin
Rebalans znižuje tudi sredstva ministrstvu za zunanje zadeve, za 11 milijonov evrov. DZ bo o rebalansu odločal na seji, ki se bo začela 9. julija.