Srednješolski program kamnoseštva v Ljubljani velja za edinega v Sloveniji. Povprečno se v letnik vpišejo trije ali štirje dijaki, zanimanje za ohranjanje tradicionalnega ročnega znanja pa se na srečo zdaj le povečuje.

"Bila so leta, ko smo vpisovali enega ali dva, pet je bil že cel uspeh. Letos smo vpisali rekordnih deset novih dijakov," je povedal Gvido Jager, ravnatelj gradbene, geodetske in okoljevarstvene šole. Kaj pa potrebuje vsak kamnosek? Veliko potrpežljivosti in dela ter seveda vajo.

Dijaki so v okviru dogodka prikazali celotno izvedbo od idejne prostoročne skice do računalniške obdelave načrta. Nato sledi zvok dleta in kladiva na kamnitih ploščah. "Prezentirajo ročno obdelavo kamnov, ki jo najbolj želimo vzbuditi med našimi dijaki, saj je zamrla. S tem dobivajo občutek za kamen, za trdoto,'' je pojasnil učitelj praktičnega pouka Janko Bručer.

S tovrstnim dogodkom je srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola širši javnosti predstavila delo svojih dijakov. Želijo pa si tudi, da bi se kamnoseško znanje v čim večjem številu preneslo na mlajše generacije.