Dan po pogovoru s predsednikom vlade so prvo leto vladnega mandata ocenili predstavniki opozicijskih strank, Zmago Jelinčič (SNS), Radovan Žerjav (SLS) in Zvone Černač (SDS).

Arbitražni sporazum in njegov tretji a-člen
Opozicijski prvaki so arbitražni sporazum in domnevno sporni tretji a-člen označili negativno. Najostrejši je bil prvak SNS-a Zmago Jelinčič, ki je opozoril, da v omenjenem členu piše, da se meja določi po mednarodnem pravu. To pomeni, da bomo izgubili Piranski zaliv, "v najslabšem primeru Portorož, v najboljšem primeru pa bomo imeli le polovico zaliva", je o odločitvi, da vlada v ustavno presojo pošlje člen 3a arbitražnega sporazuma, dejal Jelinčič.

Radovan Žerjav je prepričan, da gre za taktiziranje, saj je člen 3a zelo pomemben, a je hkrati vsebinsko nekaj popolnoma drugega kot tisto, za kar se je Slovenija zavzemala. Opozoril je na ključno pomanjkljivost sporazuma, ki je, da načelo pravičnosti ni upoštevano. "Da je junction teritorialni stik, je zamegljevanje," saj ni jasno, ali bomo do mednarodnih voda prišli prek slovenskih voda ali pa bomo tja prišli prek tujih voda, je dejal Žerjav.

Tudi po mnenju Zvoneta Černača (SDS) sporazum ne omogoča reševanja meje po načelu pravičnosti, tako kot se je zanj v prejšnjem mandatu zavzemal takrat opozicijski in zdaj vladni SD. "Ta rešitev, ki jo imamo zdaj, reševanje na podlagi mednarodnega prava, je točno tisto, kar je Hrvaška zahtevala že prej. Zdaj se je ista politika, ki je prej zagovarjala načelo pravičnosti, obrnila. Imamo sporazum, ki je v bistvu nesporazum," je dejal Černač. Izrazil je bojazen, da se bodo odločitve sprejemale na podlagi politične pripadnosti, in spomnil, da je bila slovenska politika v preteklosti složna.

Radovan Žerjav je opozoril, da je Hrvaška vedno nasprotovala urejanju vprašanja po načelu pravičnosti, in ker tega v sporazumu ni, "smo očitno popustili", je dodal Žerjav.

Dvotretjinsko glasovanje ali ...
Opozicija je pojasnjevala tudi svoje poglede na način odločanja o sporazumu v državnem zboru. "O tako pomembnem vprašanju, kot je odločanje o državni meji, je treba odločati z dvotretjinsko večino," je predlog zakona, ki ga je v državni zbor vložil SLS, pojasnil Žerjav. Gre za vprašanje o meji na morju, ki ni bila nikoli določena, je opozoril.

Černač meni, da vprašanje večine ni pravno, ampak politično, saj so pravniki različnega mnenja. Prav zato bi morala vlada sama predlagati glasovanje, ki zahteva dvetretjinsko večino, saj bi se tako otresla odgovornosti.

Podpora referendumu odvisna od vprašanja
O napovedanem predhodnem posvetovalnem referendumu je Černač dejal, da je bistveno vprašanje, ki ga je treba spremeniti, saj ne sme biti zavajajoče. Kot je sicer znano, je vlada napovedala, da bo vprašanje preoblikovala, o tem pa odločala v četrtek. Tudi Žerjav poudarja, da mora biti vprašanje jasno, poleg mnenja o arbitražnem sporazumu pa zagovarja dodatnega, ki se nanaša na podporo vstopu Hrvaške v EU. Jelinčič je poudaril, da SNS referenduma ne bo podprl.

Opozicija o vzrokih za krizo in ukrepih za premagovanje težav
Slovenija je med finančno in gospodarsko krizo imela drugi največji padec BDP-ja v evroobmočju, opozicijska mnenja o tem, kako se je vlada lotila boja z njo, niso naklonjena vladi. Černač je prepričan, da bi Slovenija lahko ugodneje prešla krizo, če bi vlada ustrezno ukrepala. "Levji delež vzrokov, da smo padli tako globoko, je premajhna in prepočasna odzivnost vlade Boruta Pahorja," je posledice krize označil Černač.

Žerjav: Ukrepi, ki jih ni
Žerjav je prepričan, da so bili ukrepi vlade prepočasni, premalo odločni in neučinkoviti, v zadnjem času pa jih po njegovem mnenju sploh ni. Vlada se s krizo sploh ne ukvarja več, ampak jo želi zamegliti z napovedjo strukturnih sprememb, ki so sicer potrebne, a zato krize ne bodo rešile, je dejal.

Vlada je nesposobna, ne vedo, kaj hočejo, ukvarjajo se sami s seboj, je bil oster Zmago Jelinčič. Slovenija ima majhno gospodarstvo in bi se lahko "mirno priključili na druge prodajne sektorje", kar bi krizo olajšalo. Poleg tega je bilo po njegovem mnenju preveč zaposlovanja v javnem sektorju, ogromno brezposelnih, hkrati pa Slovenija "uvaža" delavce iz tujine, je težave izpostavil Zmago Jelinčič.

Kadrovanje in prelomljene obljube Boruta Pahorja
Tema pogovora sta bili tudi kadrovska politika in predvolilna obljuba Boruta Pahorja, da ne bo politično kadroval. Po mnenju zmaga Jelinčiča je vlada sicer obdržala vse stare kadre, a je hkrati pripeljala tudi nove. Težavo vidi tudi v slovenski zakonodaji, ki ne dovoli odpuščanja slabih delavcev, hkrati pa dodaja, da se spremembe omemnjene zakonodaje nihče ne želi lotiti.

Žerjav Pahorjevo kadrovanje označuje za staro paradigmo, po kateri "človeka, ki je delovno mesto opravljal odgovorno, najprej diskvalificirajo, ožigosajo in nato eliminirajo". Žerjav kadrovskim zamenjavam sicer ne nasprotuje, saj mora vsak minister delati z ljudmi, ki jim zaupa, vendar pa morajo biti "zamenjave logične, naravne in opravljene na človeški način".

Zvonko Černač izpostavlja, da kadrovanje ni edina obljuba, ki jo je Pahor prelomil, le da je na področju kadrovanja najizrazitejša. "Dogaja se politično kadrovanje, ki se jih skriva pod KAS-i", je dejal in izpostavil primer NLB-ja, kjer je vlada novo upravo iskala vse leto.