Referendumsko vprašanje bi se po predlogu NSi-ja glasilo: Ali ste za to, da se pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Sloveniji priznajo posebne kulturne pravice, med drugim pravica do uporabe maternega jezika in pisave, da se za njihove otroke omogoči brezplačno učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah ter zagotovi dodatno financiranje delovanja njihovih nevladnih organizacij?

Koalicija je v omenjenem predlogu zakona denimo predlagala, da bi kulturne programe za pripadnike omenjenih narodnih skupnosti financiralo ministrstvo za kulturo namesto javni sklad za kulturne dejavnosti kot zdaj. Prav tako so predlagali preoblikovanje zdajšnjega sveta vlade za vprašanja omenjenih narodnih skupnosti v stalno posvetovalno telo vlade, ki bi mu predsedoval minister za kulturo.

Vendar pa DZ obravnave predloga zakona zaradi vloženega referendumskega predloga še ni mogel izpeljati do konca.
Zakonodajnopravna služba DZ-ja je pojasnila, da namen posvetovalnega referenduma ni izrekanje o sprejetju pravnega akta, ki je v zakonodajnem postopku, ampak posvetovanje DZ-ja z volivci o posameznem vprašanju iz njegove pristojnosti, ki je širšega pomena za državljane. V vprašanju mora biti zato podana jasna, enoznačna in objektivno povzeta vsebina, o kateri naj bi se volivci izrekli na posvetovalnem referendumu.

Sorodna novica NSi vložil predlog za posvetovalni referendum

Reberšek opomnil na ustavno ureditev

Po besedah Aleksandra Reberška iz NSi-ja, ki je na tokratni seji odbora predstavil referendumski predlog, ustava zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi po njegovih besedah ni podlage.

Predlog zakona je v nasprotju z interesi Slovenije, je dejal Reberšek. Slovenci nimajo v nobeni državi na območju nekdanjega SFRJ-ja toliko pravic, kot jih imajo pripadniki narodnih skupnosti narodov iz nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji, je prepričan.

Podpore za pozitivne stvari ni nikoli dovolj, se je odzval poslanec Svobode Dejan Süč. Kot je spomnil, so pripadniki narodnih skupnosti narodov iz nekdanjega SFRJ-ja gradili Slovenijo, številni so se zaposlili v Nafti Lendava v Prekmurju, območju, od koder prihaja tudi sam.

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec pa je poudaril, da se v koaliciji zavzemajo za integracijo. Po drugi strani se v NSi-ju zavzemajo za asimilacijo, je opazil. Vendar so v NSi-ju temu očitku ostro nasprotovali.

V SDS-u prav tako kot NSi-ju menijo, da tak zakonski predlog, kot ga je vložila koalicija, ni potreben, je dejala poslanka SDS-a Alenka Jeraj. Če bi bilo potreb in želja več, bi jezike narodnih skupnosti narodov iz nekdanjega SFRJ-ja poučevali na več šolah kot zdaj. Ta možnost namreč že obstaja, je pojasnila.