Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je tudi pojasnila, da je njen urad izdal več kot 280 odločb v pritožbenih zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja, kar je največ v zadnjih desetih letih.

Deloma ima za to zasluge tudi nova zakonodaja o dostopu do informacij javnega značaja, ki je razširila krog zavezancev tudi na nekatere poslovne subjekte, ki so v lasti javnih institucij. Prelesnikova v sporočilu za javnost pojasnjuje, da ti novi zavezanci niso dovolj seznanjeni z obveznostmi, ki jim jih nalaga zakon, in praviloma zavračajo tudi posredovanje podatkov, za katere zakon določa absolutno javnost.

Dosedanji zavezanci so z institutom dostopa do informacij javnega značaja seznanjeni bolje, a so primeri v praksi vedno kompleksnejši in pravno vedno bolj zapleteni, zato je pritožb več kot v preteklih letih, je v sporočilu za javnost zapisala Prelesnikova, ki je funkcijo informacijske pooblaščenke prevzela šele julija od svoje predhodnice Nataše Pirc Musar.

Odmevnejši primeri
Prelesnikova je navedla nekaj odmevnejših odločitev informacijskega pooblaščenca. Banki Slovenije so tako naložili razkritje podatkov iz pogodb, ki jih je sklenila za izvedbo stresnih testov v bankah, finančnemu ministrstvu razkritje podatkov o kupcu zaprte izdaje državnih obveznic.

Mariborski občini pa razkritje sporazuma o poravnavi z mednarodno univerzitetno športno zvezo zaradi odpovedi zimske univerzijade. Termoelektrarna Šoštanj je morala razkriti podatek o dogovorjeni ceni premoga do konca leta 2014.

Med odmevnejšimi je bila tudi odločitev pooblaščenca o tem, da mora vlada razkriti magnetogram seje, na katerem je še vlada Alenke Bratušek odločala o kandidatih za evropskega komisarja. A je vlada Mira Cerarja sprožila upravni spor, saj se z odločitvijo ne strinja.