Ribičič je v prvem nastopu pred preiskovano sodnico, čeprav je hudo bolan in ima med drugim raka na prostati z razsevki po kosteh, prebral svojo pisno izjavo, v kateri zanika očitano mu dejanje. Zoper 87-letnega Ribičiča, nekdaj drugega človeka Ozne v Sloveniji, je vrhovno državno tožilstvo aprila vložilo zahtevo za preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.

Preiskovalna sodnica bo odločitev o zahtevi tožistva sporočila v pisni obliki, prav tako pa se mora odločiti, ali bo sploh uvedla preiskavo. Če se s preiskavo ne bo strinjala, mora po zakonu o zadevi odločiti senat treh sodnikov, je še dejal Ribičičev zagovornik Peter Čeferin. Zaslišanje se je končalo v dobre pol ure.

Pripravil naj bi sezname ustreljenih ljudi
Ribičiča so kriminalisti lanskega maja ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, povezanega s poboji domobrancev v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Obtožni akt naj bi vseboval tudi imena in priimke 217 ljudi, o katerih se utemeljeno misli, da naj bi bil njihove smrti spomladi 1945 sokriv oziroma poveljniško odgovoren Ribičič.

Kot visoki funkcionar Ozne, ki je bila neposredno podrejena Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, naj bi Ribičič namreč maja 1945 pripravljal različne sezname ljudi, ki so bili brez sodnih procesov ustreljeni.

Mape ni nikjer, kdo je "tovariš Mitja"?
Prav ta seznam pripornikov, na katerem je po Čeferinovih besedah pri določenih ljudeh pripisano "glasom mape tovariša majorja Mitje", je ključni dokaz tožilstva. Čeferin trdi, da domnevne mape ni našel nikjer, tako da se ne ve, ali sploh obsoja, kaj šele, kdo jo je napisal in kdo je dopisal omenjene pripise.

Tožistvo pa po Čeferinovih besedah želi izvedeti tudi, "ali zapis Ribičičevega imena nujno pomeni, da je soodločal pri pobojih". Še vedno namreč ni jasno, kdo je sploh bil omenjeni tovariš Mitja, glede na to, da se je osumljeni Ribičič takrat pod dokumente podpisoval s partizanskim imenom Ciril.

Čeferin: MNZ izvaja pritisk nad Ribičičem
Čeferin je pred preiskovalno sodnico protestiral še zaradi dodatnega psihološkega pritiska, ki naj bi ga izvajali nad Ribičičem. Pred njegovim domom je bil namreč vse od dneva, ko je Ribičič prejel zahtevo za preiskavo, 24 ur na dan parkiran bel kombi, ki pa je danes izginil. Kombi naj bi bil z ministrstva za notranje zadeve, Čeferin pa ima tudi fotografije, ki dokazujejo njegovo prisotnost.

Na Policijski upravi Ljubljana so že zagotovili, da je vozilo ves čas parkirano na ulici pred Ribičičevim domom, ker ima tam policija parkirana svoja vozila. Omenjen bel kombi uporabljajo kriminalistični tehniki za opravljanje ogledov zahtevnejših kaznivih dejanj.

Ribičič: Ni znano, kdo je ukazal poboje
Ribičič je v odzivu na obtožbe pred časom zagotovil, da ni povsem znano, kdo je ukazal množične poboje domobrancev. Bili pa naj bi splet strateških interesov Jugoslavije takoj po oblikovanju celotne vlade, ko so bile po Ribičičevih besedah okoliščine strahotne.

V Sloveniji je bilo takrat po njegovih besedah pol jugoslovanske vojske, čez Slovenijo pa je šla tudi polovica nemške vojske, vsa kvizlinška vojska, ne samo belogardisti in domobranci, ampak tudi ustaši, četniki in balisti.

Ustava in mednarodna pogodba v nasprotovanju
Ribičičev zagovornik Peter Čeferin pri omenjeni zadevi zastopa stališče, da ima "v koliziji mednarodnih pogodb, na katere se sklicuje tožilstvo, z ustavo prednost ustava kot po hierarhiji pravnih aktov najvišji pravni akt". Ta določa, da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil, še preden je bilo storjeno.

Haaška konvencija pa določa, da omenjeno načelo ne velja, če gre pri tem za dejanja, ki so bila v času, ko so bila storjena, kazniva po splošnih načelih kazenskega prava. Kazenski zakonik v 373. členu med drugim določa, da se genocid kaznuje z zaporom od 10 do 30 let.