Slovenija vprašanje hrvaških deviznih vlog odpira v okviru EU-ja, ker meni, da stališče Zagreba ni v skladu z evropskimi standardi.

Slovenski zunanji minister upa, da se bosta državi v evropskem kontekstu pogovarjali na drugačnem nivoju. Stališče Zagreba je po njegovem mnenju v nasprotju z evropskimi standardi in pravom EU-ja, zato bo rešitev mogoče lažje poiskati v okviru Unije, kjer so sogovorniki, "soočeni z evropsko realnostjo", resnejši.

Vprašanje varčevalcev je Rupel opredelil kot problem prostega pretoka kapitala, Hrvaška namreč do rešitve vprašanja deviznih vlog njenih varčevalcev na hrvaški bančni trg ne spusti slovenskega kapitala.

Slovenija se je tudi zaradi navedenih razlogov odločila, da bo vstopu Hrvaške v evropsko povezavo postavila pogoj rešitve vprašanja hrvaških deviznih varčevalcev.

Vsaka država je garant na svojem ozemlju
Slovenija do vprašanja deviznih vlog ves čas vodi enako politiko in v skladu z dogovorom z drugimi naslednicami nekdanje Jugoslavije zastopa stališče, da morajo države prevzeti garancije, ki jih je imela federacija na njihovem ozemlju.

Spremenljiva hrvaška politika
Nasprotno pa je Hrvaška leta 2001 podpisala sporazum o nasledstvu, ki predvideva tudi rešitev problema deviznih varčevalcev na Hrvaškem. Sestankov v banki za mednarodne povezave v Baslu, ki so bili temu namenjeni, se je Hrvaška najprej udeleževala, nato pa je od njih odstopila in izjavila, da želi probleme reševati bilateralno. "To je v nasprotju s tem, kar je Hrvaška podpisala," dodaja Rupel.

Minister je še pojasnil, da dejanja Slovenije ne gre razumeti kot zaostritev politike do sosede. Gre le za reševanje problema "zapuščine, posledice razpada Jugoslavije, za katerega nobena ni odgovorna".

Napoved pod drobnogledom Hrvaške
"Problem varčevalcev Ljubljanske banke je treba rešiti, vendar ne prek nasledstva, ker gre za pravni odnos med nekdanjo banko in varčevalci, in v tem smislu se mora vsem varčevalcem LB vrniti njihove prihranke. Pri tem bomo vztrajali," je povedal hrvaški premier Ivo Sanader.

Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije uradnega sporočila s slovenske strani še ni prejelo, z odločitvijo pa so se seznanili na spletnih straneh slovenskega zunanjega ministrstva, je za MMC pojasnila Ani Pejković, hrvaška ministrica svetovalka.

Kljub temu so odločitev slovenskega ministrstva komentirali in dejali, da gre pri vprašanju dolga hrvaškim varčevalcem za zasebnopravni odnos med banko in varčevalci. Zanje je poskus Slovenije, "da bi dolg neke komercialne banke do varčevalcev prenesla na breme vseh naslednic v okviru nasledstva nekdanje SFRJ" nesprejemljiv.

In kaj na odločitev pravi slovenska opozicija?
V uredništvu smo za komentar napovedi ministrstva za zunanje zadeve povprašali opozicijske stanke, a se je zaenkrat odzvala le Slovenska nacionalna stranka. Predsednik stranke Zmago Jelinčič je povedal: "Poleg navedenega bi bilo potrebno z naše stani pogojevati vstop Hrvaške v EU vsaj še z rešitvijo ozemeljskih vprašanj in vprašanjem denacifikacije Hrvaške kot nacistične zaveznice v drugi svetovni vojni."