"Glede na to, da je vlada sprejela odlok, s katerim je ugotovila prenehanje epidemije, je s 1. junijem omogočila normalno delovanje vseh organov. Na vlado smo podali sklep, ki je bil v četrtek sprejet in določa, da s 1. junijem institucije začnejo delovati. Poleg tega začnejo teči tudi materialni in procesni roki, ki so bili ta čas prekinjeni in je treba posebej opozoriti prav na to," je naznanila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič.

Kot je spomnila v uvodu, je bil 29. marca v DZ-ju sprejet zakon, ki je na področju sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadev ustvaril pravno podlago, da so lahko institucije delovale normalno v najnujnejših zadevah. Omogočil je tudi pravno podlago za pravice tistih, ki jih v času epidemije svojih pravic sicer ne bi mogli uveljavljati. Hkrati je prekinil potek procesnih in materialnih rokov. V zakonu je bilo določeno, da mu poteče veljavnost, če vlada ugotovi, da so prenehali razlogi zanj, oziroma najpozneje 1. julija.

Sorodna novica Sodne počitnice bodo letos trajale le dva tedna

Spet bodo začeli teči sodni roki

"Državljane opozarjam, da je to ključno sporočilo, ki ga želimo podati in da naj bodo pozorni vsak na svoj položaj, v katerem so se znašli," je opozorila pravosodna ministrica in glede teka sodnih rokov navedla štiri različne situacije:

1. V nujnih zadevah so ves čas tekli roki, tako procesni kot materialni.
2. V zadevah, ki so se opravljale pred 29. marcem, nato pa so se roki s tem datumom prekinili, se bodo roki nadaljevali. Torej ne tečejo znova, temveč se nadaljujejo in iztečejo z dnem, kot je še preostanka v teh zadevah.
3. V nenujnih zadevah, ki so se izvajale v času epidemije, a roki zanje niso tekli, začnejo roki teči 1. junija 2020.
4. V sodnih zadevah so uvedli izjeme na področju insolvenc. V teh situacijah so podaljšani roki za poslovodstvo, ki lahko določena dejanja opravijo v nadaljnjih treh mesecih. Cilj izjem je, da se zaščitijo družbe in podjetja, ki so se zaradi epidemije znašli težkem položaju, in se jim da možnost, da morebiti v tem času konsolidirajo svoje finance.

Na upravnem področju obstajajo prav tako štiri različne situacije. V nujnih zadevah so procesni in materialni roki tekli. Z 29. marcem so bili roki prekinjeni v okoliščinah, ko se je že prej vodil postopek, ti se bodo nadaljevali s 1. junijem. V nenujnih zadevah, v katerih se je odločalo in opravljalo procesna dejanja v času epidemije, bodo roki začeli teči 1. junija. "Posebej pa naj opozorim, da je bil podaljšan rok za zagotovitev materialnih pravic za nadaljnjih osem dni in se bo začel 9. junija. Državljani naj bodo pozorni, kdaj se zanje spremeni situacija," je dejala Kozlovičeva.

V zapore se je za zdaj vrnilo 22 od 214 zapornikov

Kot je pojasnila Kozlovičeva, znotraj ministrstva za pravosodje delujeta dva organa, ki skrbita za izvrševanje kazenskih sankcij. To sta Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprava za probacijo, ki sta se prav tako intenzivno pripravili na izhodno strategijo. V času epidemije sta namreč izvedli vrsto ukrepov za varovanje zdravja.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je že z 18. majem zapornikom omogočila obiske največ ene polnoletne osebe in otrok. Zavodi pa so bili 15. maja obveščeni, naj ne izdajajo več odločb o prekinitvi zaporne kazni, kar je predtem omogočal zakon. Prav tako so vse osebe, ki jim je bilo z določbo določeno, da jim 31. maja preneha začasna prekinitev zaporne kazni, pozvali, da se do 1. junija vrnejo v zavod.

"22 ljudi se je v zavode že vrnilo, skupno pa je bilo izdano 214 odločb. Tistim, ki jim bo prekinitev po odločbi potekla po 1. juniju, pa bodo med 1. in 3. junijem pozvani, naj se vrnejo. Na predčasni odpust, kjer gre za ugotovitev zakonskih pogojev, je bilo odpuščenih 79 ljudi. Prav tako naj povem, da se obsojene osebe že spet napotuje na opravljanje dela," je pojasnila Kozlovičeva.

Zaščitni ukrepi na sodiščih

Ker v celoti nevarnost ponovitve epidemije ni odpravljena, bo treba na sodiščih in v drugih institucijah še vedno upoštevati določene ukrepe. "Na ministrstvu za pravosodje smo se srečali z vsemi deležniki pravosodja in pregledali izhodno strategijo, pri čemer nam je pomagal tudi NIJZ, s katerim smo dorekli posebne ukrepe za sodno vejo oblasti: Za stranke je še vedno določena uporaba zaščitnih mask, o čemer bodo vsi, ki bodo vabljeni na udeležbo na sodišču, opozorjeni v vabilu."

Kdor kaže kakršne koli znake obolenja, naj se ne udeležuje obravnav. Potrebno bo tudi vzdrževanje ustrezne razdalje 1,5 metra med prisotnimi. Za zapisnikarje na sodiščih so priskrbeli pregrade, za sodnike pa so priporočene uporabe mask. Predvsem se morajo prostori ustrezno zračiti.

Sodišča ob tem opozarjajo na prostorsko stisko, česar se zavedajo tudi na ministrstvu. Med drugim za reševanje prostorskih težav v Ljubljani preučujejo možnost uporabe prostorov ljubljanske pravne fakultete.