Slovensko sodniško društvo je danes opozorilo, da je bil sodnik na Okrajnem sodišču v Ljutomeru Gorazd Tivadar v torek znova žrtev napada, ko mu je znani storilec na parkirišču pred sodno zgradbo s kladivom uničil obe vetrobranski stekli na osebnem vozilu. Kot so zapisali v društvu, so ob tej novici šokirani in ogorčeni, pristojne pa so pozvali k ukrepanju.

Po poročanju POP TV-ja in Kanala A so storilca na kraju prijeli. "Aretaciji se ni upiral, v nadaljevanju pa je bil izpuščen, ker smo po posvetu z državnim tožilstvom dobili taka navodila," je povedal Roman Zver s Policijske postaje Ljutomer.

Sodnik pa je po poročanju televizij po incidentu vidno prestrašen. "Bojim se ne le zase, ampak tudi za svojo družino, počutim se ogroženega, ogroženi se počutijo tudi sodelavci," je dejal. Grožnje sodniku so se začele pred približno 12 leti, ko je Tivadar sodil tokratnemu napadalcu. Sojenje pa se je končalo v škodo storilca. "Od takrat pred njim nimam več miru," je povedal za televiziji. "Deležen sem nadlegovanja tako po elektronski pošti kot po SMS-sporočilih, prisotno je bilo tudi fizično nasilje, zdaj pa napad na moje premoženje," je dodal.

"Do takšnih nasilnih dejanj, ne glede na vzrok, moramo kot družba imeti ničelno toleranco," je v odzivu na dogajanje poudaril minister Marjan Dikaučič in nadaljeval, da če kot družba ne bomo storili pomembnega koraka v smeri večjega spoštovanja temeljnih pravic posameznika, tudi pričakovanja, da bo ostrejša zakonodaja preprečila podobne incidente, ne bodo prinesla želenih rezultatov.

"Napad na predstavnike sodne ali katere koli druge veje oblasti je nedopustno dejanje, zato je hitro in učinkovito ukrepanje pristojnih še toliko bolj pomembno," je še dejal minister. Tudi vrhovno sodišče od vseh pristojnih institucij pričakuje ukrepanje za zaščito sodnikov kot državnih funkcionarjev, ki skrbijo za pravno varnost državljanov oz. pravno varnost v najširšem smislu.

Agresija ni na mestu

"Od udeležencev sodnih postopkov pa se pričakuje, da svoje morebitno nestrinjanje s sodnimi odločitvami izražajo v okviru pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in ne z različnimi oblikami agresije, ki same po sebi ne morejo prav nič pripomoči k razreševanju pravnih vprašanj, katerih odgovore je treba poiskati v sodnih postopkih," so zapisali pri vrhovnem sodišču.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je ob tem poudaril, da je v civilizirani družbi vsakršno nasilje nekaj nesprejemljivega, napad na sodnika, ki izvaja sodno oblast, pa predstavlja tudi napad na temeljne postulate pravne države.

Na vrhovnem sodišču so spomnili, da je bil sodnik Okrajnega sodišča v Ljutomeru že drugič žrtev napada istega storilca, ki ga je fizično napadel že pred letom in pol. Takrat se je incident zgodil na Okrajnem sodišču na Ptuju, in sicer v sodni dvorani med postopkom, v katerem je imel storilec status obtoženca, sodnik pa je nastopil kot priča.

V sodniškem društvu so ogorčeni

V Slovenskem sodniškem društvu so ob tej novici šokirani in ogorčeni, pristojne pa pozivajo k ukrepanju. Po navedbah sodniškega društva gre že za drugi napad na sodnika v relativno kratkem času, ki je povezan z njegovo sodniško službo. Leta 2020 ga je isti storilec fizično napadel in ga poškodoval, tokrat pa mu je po odhodu s sodišča na parkirišču pred sodno zgradbo vsem na očeh s kladivom popolnoma uničil obe vetrobranski stekli na osebnem vozilu.

"Sodniku Tivadarju ter vsem drugim kolegom na Okrajnem sodišču v Ljutomeru, ki so bili s tem brutalnim in zavržnim dejanjem tarče ustrahovanja, izrekamo vso kolegialno in moralno podporo v upanju in prepričani, da se tovrstni napadi nikakor ne bodo obrestovali," so zapisali v sodniškem društvu.

Napad na sodnika je napad na sodno oblast

Ker pa je, kot opozarjajo, napad na sodnika napad na to, kar sodnik predstavlja – sodno oblast, pristojne institucije, konkretno ministrstvo za pravosodje, policijo in državno tožilstvo, pozivajo, da v okviru svojih pristojnosti naredijo vse, da se sodnikom takoj zagotovi učinkovitejša varnost, ki bi take incidente preprečila, ter pomoč, če se kljub vsem ukrepom zgodi kaj takega.

Pozivajo jih tudi, da se zagotovi pregon tovrstnih dejanj po uradni dolžnosti ter da se konkretni napad obravnava enako resno, ažurno in odločno, kot če bi se dogodil kateremu koli predstavniku katere koli veje oblasti (članu vlade, poslancu, sodniku).

Predsednica društva Vesna Bergant Rakočević je za POP TV in Kanal A poudarila, da pričakujejo, da bodo obravnavali take napade po uradni dolžnosti in na enak način, kot bi bil napaden predstavnik katere druge veje oblasti.

Ob tem skrajnem dogodku opozarjajo še "na skrb vzbujajoče ustvarjanje družbene klime, v kateri sodnih odločb, sodnikov in sodišč ne spoštujejo, pač pa se ob vsaki priložnosti na različne načine omalovažuje, kar posredno žal le napeljuje na take oz. podobne incidente".

Kazniva dejanja zoper pravosodje

Na ministrstvu za pravosodje pa so glede problematike napadov na sodnike oz. na njihovo lastnino kot obliko grožnje ali ustrahovanja pojasnili še, da kazenski zakonik (KZ-1) določa kazniva dejanja zoper pravosodje. Med drugim v 286. členu določa kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov, za kar je predpisana kazen zapora do petih let.

Enako kazen kazenski zakonik določa tudi za kaznovanje tistih, ki zoper uradno osebo uporabijo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje z namenom, da bi vplivali na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, v organih odkrivanja in pregona v povezavi s kazenskim postopkom. Storilec kaznivega dejanja se preganja po uradni dolžnosti.

Na ministrstvu so spomnili še, da če bi bilo dejanje iz konkretnega primera opredeljeno kot prisiljenje po 132. členu KZ-1, da je bilo navedeno kaznivo dejanje z vidika oblike kazenskega pregona spremenjeno z zadnjo novelo KZ-1. Storilec kaznivega dejanja prisiljenja – stori ga tisti, ki koga s silo ali resno grožnjo prisili, da nekaj stori ali opusti ali da kaj trpi –, če je to storjeno zoper uradno osebo z namenom ustrahovanja, se preganja po uradni dolžnosti, so navedli na ministrstvu.

Odvetniška zbornica Slovenije najostreje obsoja vnovičen napad na sodnika. "Nasilje, ne glede na vzrok, nikakor ne sme imeti mesta v naši družbi. Napad na sodnika ni samo napad na posameznika, temveč in še posebej napad na sodstvo, kot varuha delovanja pravne države," je v odzivu zapisal predsednik zbornice Janez Starman.