Koalicija je proračuna za leti 2020 in 2021 sprejela ob podpori poslancev opozicijskega SNS-a in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS-a, Levice in NSi-ja.

Če bo sledil veto, bodo morali poslanci znova glasovati
Da bo lahko januarja izvajanje novega proračuna nemoteno steklo, je DZ sprejel še zakon o izvajanju obeh proračunov, kjer pa je nekaj napetosti povzročala višina povprečnine za občine. Potem ko je odbor DZ-ja za finance prejšnji teden zneska povprečnine za leti 2020 in 2021 občutno zvišal, so ju poslanci na koncu spet vrnili na raven, kot je predlagala vlada.

Zato je vodja interesne skupine lokalnih interesov v državnem svetu Milan Ozimič za ponedeljek že sklical sejo, na kateri bodo verjetno predlagali odložilni veto na zakon o izvajanju proračuna. V tem primeru bodo državni svetniki o vložitvi odložilnega veta predvidoma glasovali v četrtek.

DZ bo moral nato o zakonu, katerega uveljavitev je nujno potrebna za nemoteno izvajanje proračuna, znova glasovati, vendar ga bo moralo podpreti več polovica vseh poslancev.

A kot kaže, bo imela vlada sicer tudi na ponovnem glasovanju zagotovljenih vsaj 46 glasov, je poročala Televizija Slovenija.

Prvič je sicer za glasovalo 48 poslancev, 41 pa jih je bilo proti – med njimi tudi koalicijski poslanec Robert Polnar iz stranke DeSUS, in to prav zaradi prenizkih povprečnin za občine.

Šarca na nočnem glasovanju ni bilo
Premier Marjan Šarec odložilni veto pričakuje. Zaradi tega se je tudi odločil, da se nočnega glasovanja o proračunskih dokumentih v DZ-ju ne bo udeležil. "Ker včeraj še ni bilo konec. Čaka nas še veto državnega sveta, kajti mislim, da veto bo ... in takrat bom seveda navzoč," je dejal za portal Metina lista.

Veto napovedovali že prej
Za leto 2020 je določena povprečnina 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa 588,30 evra. Državni svetniki so že ob obravnavi proračunskih dokumentov opozarjali, da je to premalo in ne zagotavlja financiranja dejanskih stroškov občin.

Da bi zakonu lahko sledil veto, je tedaj napovedal tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je dejal, da je "glede na glasovanje in trdnost vseh ne glede na ideološko podstat in pripadnost posameznim interesnim skupinam to že kar očitno in jasno".

Zgornja meja zadolževanja
Zakon o izvajanju proračunov je sicer tehnični zakon, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja državnega proračuna in zadolževanja ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.

Poleg povprečnine je v njem med drugim zapisan tudi dovoljeni obseg zadolževanja države, in sicer za leto 2020, v znesku 1,591 milijarde evrov, za leto 2021 pa v znesku 2,741 milijarde evrov. Država bo lahko v vsakem od prihodnjih dveh let izdala tudi za do 800 milijonov evrov poroštev, od tega 200 milijonov evrov za stanovanjska posojila. Ustrezen zakon sicer vlada še pripravlja.

Proračunskim dokumentom je vlada tokrat priložila tudi interventni zakon, ki omejuje stroške za plače v javnem sektorju, prinaša pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede zadnje je prevladala odločitev, naj se opravi v enakem znesku za vse upokojence. Če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za 6,50 evra. Če bo rast višja, bo višja tudi uskladitev pokojnin.

Opozicija zaman iskala reforme
V obeh letih bo poraba sicer presegla deset milijard evrov, rekordni bodo tudi prihodki. Proračunski presežek bo do leta 2021 porasel nad 650 milijonov evrov, kar bo po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja omogočilo opazno manjšanje dolga države.

Po zagotovilih vlade so iz proračunov razvidne njene prioritete, to so predvsem zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. Na drugi strani so v opoziciji opozarjali, da bi bil zdaj primeren čas za reforme, teh pa v proračunskih dokumentih ne vidijo.

Prav tako je vlada po mnenju poslancev opozicije marsikatero področje prezrla. Poslanske skupine SDS-a, SNS-a, Levice in NSi-ja so tako k predlogu obeh proračunov vložile približno 130 dopolnil, od katerih jih je bilo zadostne podpore deležnih sedem.

Najenotnejši so bili poslanci pri 400.000 evrov vrednem dopolnilu za obnovo pogorelih planinskih domov na Korošici in Okrešlju.

Med drugim so dali še dodatnih šest milijonov evrov za naložbe v vrtce, pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča odpadkov v Savinjski dolini, dva milijona evrov za obnovo Žičke kartuzije ter pol milijona evrov za sistem dolgotrajne oskrbe.

Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je dan po maratonski razpravi o proračunu izrazil zadovoljstvo, da so s sprejetjem proračunskih dokumentov zagotovili stabilnost države.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je napovedal, da bodo v Levici v prihodnjih dveh letih storili vse, da "deficite", ki so ostali v proračunu, odpravijo z drugimi ukrepi.

Samozavestno glede obstoja manjšinske vlade
Desusov Robert Polnar se je poleg glasovanja proti izpostavil tudi z izjavo, da vlado sicer podpira, a da ta trenutno ni sposobna potrebnih alternativ. To prepričanje je danes ponovil, dodal pa je, da so v koaliciji vendarle šele eno leto. "In po enem letu človek ne sme obupati in vreči puške v koruzo," je dodal.

Ugibanja o morebitni alternativni vladi so ob Polnarjevi izjavi, da bi bil pripravljen denimo sodelovati tudi s prvakom SDS-a Janezom Janšo, v teh dneh še okrepile informacije o pogovorih za morebitno oblikovanje druge vlade, v kateri naj bi sodelovali SDS, NSi, SMC in SNS. Predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek je namreč potrdil, da se je na to temo sešel z Janšo, ta pa je v pogovoru za Radio Ognjišče tudi presodil, da ta koalicija ne bo zdržala do konca.

Vendar pa v koalicijskih krogih takšnim namigovanjem ne pripisujejo prav velikega pomena. Poslanec SMC-ja Jani Möderndorfer je danes v DZ-ju dejal, da mediji očitno "hitro zagrabijo vsak spin", zanj osebno pa da je to "dolgočasna tema".

Da politiki med seboj komunicirajo, kot sta Janša in Počivalšek, pa bi moralo biti po besedah predsednika SD-ja Dejana Židana nekaj najbolj normalnega. "Smo majhna država, samo če bomo vključujoči, bomo živeli bolje," je poudaril Židan.

Tudi po mnenju vodje poslanske skupine DeSUS-a Franca Jurše ima vlada, čeprav je manjšinska, "možnosti, da preživi". A priznal je, da bi bilo lažje, če bi imela koalicija 50 ali 51 glasov.

Da v SAB-u ne razmišljajo o sodelovanju v kakšni drugačni koaliciji, je danes zatrdil poslanec Marko Bandelli, tudi predsednica stranke Alenka Bratušek je zatrdila, da predsedniku SMC-ja zaupa.

Prvak SNS-a Zmago Jelinčič je glede razmišljanj o alternativni desnosredinski vladi dejal, da "teh zgodb ne bo". "To so kakšni dogovori, ki pa nimajo kakšne trdne osnove," je povedal za medije.

"Če mogoče namigujete na povezovanje za neko novo vlado, se pustimo presenetiti," pa je novinarsko vprašanje na to temo pokomentiral LMŠ-jev Golubović.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat pa je ponovil, da so vrata NSi-ja za sodelovanje vedno odprta. "Za to državo bomo nekaj dobrega naredili izključno pod pogojem, da se bomo povezovali in pogovarjali," je pojasnil.