Madžarska vlada je predstavila predlog nove ustave države, v katerem v preambuli piše: "Narodnosti in narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, štejemo za del madžarskega naroda." S tem iz ustave izvzemajo vse narodne manjšine, tudi slovensko.

Opredelitev nasprotuje konvencijam
V SD-ju so prepričani, da je takšna opredelitev povsem v nasprotju s 157. okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin, ki jo je sprejel Svet Evrope 1. februarja 1995, ter z drugimi dokumenti in stališči, ki opredeljujejo zaščito narodnih manjšin in jih je potrdila tudi Madžarska.

Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrstvo za zunanje zadeve pozivajo, da "storita vse potrebne korake, da se normativna raven zaščite slovenske, pa tudi drugih narodnih manjšin na Madžarskem ohrani na sedanji ravni oziroma da se ta zaščita v bodoče tudi razširi in vsebinsko poglobi".

Manjšinci so državljani, a niso del naroda
Tudi v SDS-u poudarjajo, da bi se morala slovenska vlada na poskuse šikaniranja slovenske manjšine odločno odzvati. "Poudarjamo, da so pripadniki avtohtone slovenske narodne manjšine na Madžarskem, kljub temu da so državljani Madžarske, po narodnosti še vedno Slovenci in kot taki ne morejo biti del madžarskega naroda," je dejal Božo Predalič, ki je pri strokovnem svetu SDS-a predsednik odbora za Slovence v zamejstvu.

Težava tudi pri opredelitvi jezika
Istega mnenja so tudi v Mladi liberalni demokraciji, kjer dodajajo, da je "skrb vzbujajoča tudi formulacija, da Madžarska ščiti madžarski jezik, medtem ko naj bi jezike drugih narodnosti zgolj spoštovala, kljub temu da je obvezana spoštovati pravico do pouka v maternem jeziku".

V Porabju živi okoli 3.000 Slovencev
Po uradnih ocenah Slovenije živi v Porabju okoli 3.000 Slovencev. Manjšino, ki živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske, pestijo pomanjkanje finančnih sredstev, problemi z ureditvijo dvojezičnega šolstva in možnostjo javne rabe slovenščine, pa tudi težave z delovanjem manjšinskih medijev.

Nerešeno je vprašanje zastopstva v madžarskem parlamentu, čeprav je Madžarska lani s spremembo ustave dopustila možnost, da bi v prihodnosti manjšine iz svojih vrst v madžarski parlament izvolile do 13 poslancev.

Veljati bi začela prihodnje leto
Novo ustavo, ki prinaša sporna določila, naj bi parlament sprejel 18. aprila, madžarski predsednik bi jo nato podpisal 24. aprila, veljati pa bi začela 1. januarja prihodnje leto.