Vlada je namreč gradnjo drugega bloka krške jedrske elektrarne uvrstila med razvojne projekte do leta 2023, če se bo izkazalo, da vse večjih potreb po elektrini energiji ne bo mogoče pokriti z drugimi viri energije, predvsem obnovljivimi.

Vizjak: Jedrska energija zelo resna možnost
Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ob tem pravi, da je jedrska možnost zelo resna in nanjo Slovenija računa. Seveda pa bo treba zagotoviti odlagališče radioaktivnih odpadkov. Projekt drugega jedrskega bloka podpirajo predvsem energetski krogi in jedrska stroka.

Direktor Gen Plina Martin Novšak je dejal, da so njihove izkušnje z uporabo jedrske energije zelo dobre, zato resno preučujejo podobne gradnje po Evropi in se učijo, kako se pripravljajo taki projekti. Zagovorniki nove jedrske elektrarne opozarjajo, da so izpusti toplogrednih plinov zanemarljivi in da je Slovenija odvisna od uvoza električne energije.

Nov jedrski blok ob starem
Nov jedrski blok bi postavili poleg starega. Stal naj bi najmanj 2 milijardi evrov, financiral pa bi ga lastnik slovenskega dela obstoječe nuklearke podjetje Gen energija. Elektriko bi začel proizvajati leta 2017 po konkurenčni ceni med 35 do 40 evri za megavatno uro.

Nasprotovanje nevladnih organizacij
Vendar pa jedrskemu bloku nasprotuje del nevladnih okolijskih aktivistov, ki opozarjajo, da je jedrska energija konkurenčna le na videz, saj v njeno ceno niso všteti vsi zunanji stroški, kot je tveganje zaradi jedrske nesreč. Številne banke si ne upajo več financirati jedrskih elektrarn, ker so ekonomsko rizične naložbe.

Tudi potresna ogroženost Krškega in nerešeno vprašanje visokoradioaktivnih odpadkov ne govorita v prid novi nuklearki, še opozarjajo nevladne organizacije, ki vidijo rešitev v obnovljivih virih in učinkovitejši rabi energije.