Sorodna novica Od sobote izdaja računa le še na željo stranke

V soboto, 22. januarja, bo začela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnatega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na njegovo izrecno željo. Prodajalci se na neobvezno tiskanje računov še niso popolnoma pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. O vsem tem – pa tudi o svežem imenovanju na vrh SDH-ja –je v Odmevih odgovarjal prvi mož Fursa Ivan Simič. Spraševala je voditeljica Rosvita Pesek.

Sorodna novica Vladna strateška skupina pripravila osnutek predloga zakona o debirokratizaciji

Kaj je vodilo k tej odločitvi, za katero niti vsi ne vidijo pravega smisla?
Vsekakor, pri vsaki spremembi, ki jo narediš, nekateri ljudje ne vidijo pravega smisla. Mislim, da se moramo navaditi, da naj bo nekaj dovoljeno, česar nihče ne bo izkoriščal nekaj časa. Gre za predlog, ki sem ga podal predlani septembra kot predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo. Sam v tem tiskanju računa ne vidim nobenega smisla, ker večina ljudi ga tudi takoj odvrže. Dana je možnost. Torej, pričakujem, da se v soboto ne bo zgodilo nič, da bodo vsi prodajalci še vedno natisnili račune, izdajali račune in tako naprej. Kar je bil govor glede tega, da je bila prej akcija Vklopi razum, vzemi račun: če kdo želi, lahko račun še vedno vzame. Veste, mi mislimo deset let naprej, dvajset let naprej. Sam želim, da v finančni upravi to nadziramo prek računalnikov, prek računalniških programov. Mi vidimo na liniji, kdo vse izdaja račune. Želim, da se nadzor prenese v naše pisarne, v naše računske centre. Tam gledamo, kdo izdaja račune, ga opozorimo. Še vedno bodo naši "mobilci" in inšpektorji hodili naokrog. Preveril sem, koliko ljudi smo kaznovali, ker niso vzeli računa. Odkar obstaja ta akcija, nihče ni bil kaznovan, nikoli.

Se pa nam je usedlo v glavo, razumete? To smo čutili kot obvezo.
Razumem, da se je usedlo v glavo, to je pravilno. Ampak mi moramo zavezancem tudi zaupati, da izdajajo račune. Tudi prej, ko je veljalo to, da se vzamejo računi, so bili nekateri, ki računov niso izdajali. Nadzirali smo jih, finančna uprava jih je ujela, pa so bili kaznovani in tako naprej. To bo potekalo naprej, ampak na drug način in mogoče ne toliko v osebnem stiku kot zdaj.

Torej, če boste vi šli v lokal na pijačo, boste rekli za račun ali ne?
Če bom šel v lokal, računa ne bom potreboval. Meni je pomembno samo to, da vidim, da ga je odtipkal, da ga je vnesel. Finančna uprava bo to preverjala. Da povem samo banalni primer: če vidimo, da neki lokal od pete do osme ure ni izdal nobenega računa ali pet računov, vemo pa, da tja na kavo zahaja veliko ljudi, je to lahko razlog, da pridemo na obisk. Zavezanci se morajo zavedati, da to nadzorujemo v zaledju, gledamo, kdo izdaja račune, in tukaj ne bo bistvenih sprememb.

Če vas pa vprašam z vidika potrošnika: če bo žena kupila Gorenjevo pečico, ali naj zahteva račun ali ne?
Sam bi ji rekel, naj je ne kupi, ker jo že imava. Šalo na stran: danes me je klical nekdo, ki prodaja avtomobilske plašče. V takih primerih je normalno, da izdaš račun tudi kupcu, da ga kupec zahteva, ker bo lahko uveljavljal garancijo. Tukaj ne vidim nobene ovire. Prepričan sem, da bodo še nekaj mesecev ali še kakšno leto še vsi tiskali račune. Potem pa bodo menjali blagajne, poskušali najprej z eno, potem z drugo. Imamo 900 milijonov računov na leto. Če pri vseh teh računih izračunamo, koliko je sekund, koliko hitreje lahko delaš na blagajni ... Računali smo, da je to nekje 135.000 kilometrov izdanih računov. Če jih zložiš na tla, pridejo več kot trikrat okoli zemeljske oble. Vse to me je vodilo pri razmišljanju o varčevanju, pa tudi ekološkem vidiku.

Že danes imamo recimo švedsko Ikeo, ki pošlje račun v PDF-obliki, če ji zaupate elektronski naslov.
To je storitev trgovine, ki bo še naprej delovala, in sam to pozdravljam. V tem primeru verjetno sploh ni potrebno, da ti ga natisnejo. Pričakujem, da bodo trgovine šle z idejami naprej. Življenje gre naprej. Mi nismo več tam, kjer smo bili pred desetimi leti.

Sorodna novica "Prodaja Save v trenutku, ko je vpliv epidemije še vedno prisoten, bi povzročila neposredno škodo"

Sorodna novica Ivan Simič je postal tudi predsednik nadzornikov SDH-ja

Jutri boste postali prvi nadzornik upravljavca našega državnega premoženja, za katerega pravijo, da je težko 12 milijard evrov. Danes zjutraj smo odprli Delo in prebrali, da bodo naše turistične bisere pokupili Madžari. Boste uveljavili predkupno pravico in kupili Yorkov delež pri Savi, naredili državni holding ali ne?
Saj ne pričakujete, da vam bom na to odgovoril?

Pričakujem pa, da boste povedali, kakšne dileme in razmišljanja imate nadzorniki in upravljavci slovenskega državnega premoženja, ko gre za Savine deleže.
Zadevo poznam, ampak se dejansko ne želim o tem pogovarjati. To je bilo danes v časopisu Delo. Vprašanje je, ali je res ali ne. Počakajmo na prave informacije. Ne želim tega komentirati.

Video: Posnetek pogovora v celoti