Pri ZSSS-ju se sprašujejo ali je reforma trga dela sploh tako potrebna, saj je nihče še ni utemeljeno argumentiral. "Ko politiki nimajo drugih razlogov, poudarjajo, da je trg dela nefleksibilen, da smo nekonkurenčni, da delodajalci zato ne zaposlujejo. Številke kažejo drugačno sliko," je prepričan izvršni sekretar zveze Andrej Zorko.

Tako je bil pred sprejemom zadnje reforme trga dela 2013 indeks OECD varovanja redno zaposlenega zoper individualno in kolektivno odpoved za Slovenijo 2,67, po reformi je padel na 2,39. Indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi je takrat znašal 2,39, po reformi je padel na 1,99. Indeks fleksibilnosti ureditev začasnih oblik zaposlenosti je bil 2,50, po reformi pa je padel na 2,13, je še navedel Zorko.

Nizka raven spoštovanja pravic
"Če naredimo povprečje, ugotovimo, da je slovenska delovnopravna zakonodaja glede postopkov odpovedi na področju fleksibilnosti pod povprečjem, pred nami je zgolj šest držav, za nami jih je 15," je dodal Zorko in spomnil, da so po indeksih OECD manj fleksibilni trgi dela tako v Avstriji kot v Nemčiji in Franciji.

Obenem pa Zorko izpostavlja, da je raven spoštovanja pravic delavcev v Sloveniji skrb vzbujajoča. Tako je bilo leta 2008 na področju delovnih razmerij pri inšpektoratu za delo ugotovljenih 5.464 kršitev, v letu 2011 pa kar 11.788. Zorko zato pravi, da namesto reforme trga dela potrebujemo reformo inšpektorata za delo, da bodo delodajalci spoštovali pravice delavcev.

Tudi OECD hoče višje plače
Izpostavil je, da moramo izboljšati delovanje inšpektorata za delo, in sicer z novimi zaposlitvami, saj število delovnih inšpektorjev po njegovem mnenju drastično pada. Zorko obenem meni, da bi morali sprejeti zakon, ki bi dal inšpektoratu za delo večja pooblastila ter sprejeti določbo, koliko časa naj preteče od prijave inšpektoratu do izdaje odločbe.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič pa je dodal, da tudi OECD zahteva, da se v Sloveniji dvignejo delavske plače. "Od leta 2008 do 2015 produktivnost dokazljivo raste bolj kot plače, torej prihaja do prelivanja bogastva, ki nastaja v prid kapitala in ne v prid dela," je dejal.