Ravno včeraj je do precej bolj resnega dogodka prišlo na Finskem, je povedal Ravnik. Ena izmed tamkajšnjih elektrarn se je prisilno ustavila in sprožili so se vsi varnostni sistemi. Seveda tudi tam ni bilo nobenih posledic za reaktor ali okolico, a vendar je bil dogodek ocenjen z eno stopnjo višje, je razložil Ravnik, vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra v Podogorici in predsednik Republiškega sveta za sevalno in jedrsko varnost.

Napaka v obveščanju popravljena v petih minutah
Na vprašanje v zvezi z očitki, da je Slovenija naredila hudo napako v sistemu obveščanja, saj je bil dogodek sprva priglašen kot vaja, je Ravnik dejal, da je uprava za jedrsko varnost v evropski sistem Curie poročala korektno, a je prišlo do človeške napake. Vendar pa postopek deluje tako, da mora prejemnik informacijo nemudoma preveriti, in že pet minut po obvestilu so Avstrijci izvedeli, da je šlo v resnici za napako.

Tudi sicer je Ravnik opozoril, da se sistem obveščanja sprevrača v "sistem ustvarjanja panike", kar je slabo, saj bi bila ob resnem dogodku javnost že preveč imuna na alarme te vrste.

Kaj sta primarni in sekundarni sistem?
Matjaža Ravnika smo povprašali tudi o tehničnih podrobnostih delovanja elektrarne. Kot je povedal, je primarni sistem, iz katerega je voda iztekla, namenjen temu, da odvaja toploto, ki se sprošča v reaktorju. Primarni sisem je fizično ločen od sekundarnega, ki toploto prevaja na turbino. Zadrževalni hram, kamor je voda stekla, pa je nekakšna lupina, v kateri se nahajajo vsi vitalni deli elektrarne, nam je pojasnil Ravnik.

Puščanje, pri katerem je nekaj vode steklo iz primarnega sistema v zadrževalni hram, je bilo nekoliko nad dopustnim. Mednarodna merila namreč še dovoljujejo puščanje do dveh kubičnih metrov na uro, tu pa je šlo za 2,5 do treh kubičnih metrov. Večja težava pa je bila v tem, da mesto puščanja sprva ni bil ugotovljeno, zaradi česar je prišlo do ustavitve.

Puščanje tisočkrat manjše od nevarnega
Jedrski strokovnjak nam je še povedal, da je zadrževalni hram projektiran tako, da mora prenesti zlom cevovoda primarnega hladila. Zadržati mora pritisk več barov, do katerega bi v takem primeru prišlo. V tem primeru pa se pritisk sploh ni zvečal. Puščanje je bilo torej tisočkrat manjše od tistega, ki bi ga zadrževalni hram še prenesel. Četudi bi katera izmed cevi počila, pa do jedrske eksplozije ne bi prišlo, saj bi se sistem samodejno ustavil.

Iztekla voda je bila odstranjena že sproti. Mesto puščanja so že odkrili, nahaja se na obvodu na primarni črpalki pri ventilu. Sistem bodo kmalu lahko odprli, sledilo bo samo popravilo, ki ni posebej zahtevno. Sredi drugega tedna bo elektrarna najverjetneje že lahko obratovala, je še pojasnil Matjaž Ravnik.

Erna Strniša