Parlamentarni odbor za pravosodje se je seznanil z letnimi poročili o delu državnih tožilstev za lani, pa tudi z letnim poročilom KPK-ja in tudi oceno stanja komisije za leto 2021.

Šketa o kadrovskih težavah

Ob predstavitvi skupnega poročila o delu državnih tožilstev za lani je generalni državni tožilec Drago Šketa poudaril, da v Sloveniji še vedno primanjkuje tožilcev. "Skladno z odredbo o številu mest državnih tožilcev bi moralo biti v Sloveniji 268 državnih tožilcev, trenutno jih je 200 oz. 25 odstotkov manj," je poudaril. Prav tako so tožilci obremenjeni, je dodal. Ob tem je spomnil na poročilo komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja za leto 2020, po katerem je bilo v Sloveniji na 100.000 prebivalcev 10,2 državnega tožilca, evropsko povprečje pa znaša 12,3 tožilca.

Šketa napoveduje, da se bo zaradi kadrovske podhranjenosti stanje na državnih tožilstvih v prihodnjih letih še poslabšalo. "Stanje bo izredno kritično, število nerešenih zadev se bo povečevalo." Tožilci namreč odhajajo v pokoj, nekateri pa tudi zapuščajo tožilske vrste, ker so izpostavljeni velikim pritiskom, diskreditacijam in tudi določenim političnim napadom.

Čeprav so bila kadrovsko podhranjena, so državna tožilstva v letu 2021 po besedah Škete obvladovala pripad zadev. Skupno so prejela 24.658 kazenskih ovadb zoper storilce, rešila pa so jih 25.077. To pomeni, da so rešila skupaj 419 ovadb več, kot so jih prejela, kar je 101,7-odstotni delež obvladovanja pripada, je poudaril Šketa.

Kaj je tožilstvo doseglo na področju zdravstva, bank

Med dosežki tožilstva je izpostavil tudi področje bančne kriminalitete in pregon kaznivih dejanj na področju zdravstva. Skupna vrednost povzročene škode oz. pridobljene premoženjske koristi v obravnavanih zadevah bančne kriminalitete znaša 367 milijonov evrov, ob čemer je bilo v letu 2021 obravnavanih 43 odprtih zadev, večina na sodiščih. Do konca lanskega leta pa sta bili izrečeni dve obsodilni sodbi. Skupno je obdolženih 54 fizičnih oseb, od tega kar 46 bančnikov in dve pravni osebi.

Na področju zdravstva sta bili lani izdani obsodilni sodbi, letos pa jih bo po napovedih Škete precej več. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo pristojni organi sistemsko korupcijo na področju zdravstva skušali odpraviti tudi z drugimi nadzornimi vzvodi in mehanizmi.

Odvzemi oziroma začasna zavarovanja premoženja

Šketa je med drugim opozoril, da v Sloveniji še vedno nimamo urada za odvzem premoženjske koristi, in navedel, da tožilstvo skupaj z ministrstvom za pravosodje sodeluje pri pripravi ustreznih zakonskih podlag za učinkovitejši sistem odvzema in upravljanja premoženja nezakonitega izvora. V letu 2021 se je število odrejenih preiskav v okviru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora glede na leto prej sicer nekoliko zmanjšalo. Odrejene so bile štiri preiskave zoper 18 pravnih subjektov, začasna zavarovanja premoženja pa so bila izvedena v 13 primerih, je navedel.

Ministrica: Tožilstva delala dobro

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je izpostavila, da je delo tožilskih organizacij tudi lani zaznamovala epidemija covida-19, ob čemer pa je iz skupnega poročila po njenih besedah razvidno, da so tožilstva v lanskem letu delala dobro. Pozdravila je tudi trend uspešnosti dela tožilstev. Ta že sedmo leto obvladujejo pripad zadev, torej odločajo o več zadevah, kot jih prejmejo v obravnavo, je poudarila.

Glede pereče kadrovske problematike na tožilstvih je ministrica spomnila, da je vlada takoj po nastopu svojega mandata odpravila blokado prejšnje vlade na tem področju in imenovala 13 državnih tožilcev. Zdaj bodo na ministrstvu svoje aktivnosti usmerili v imenovanje preostalih državnih tožilcev v razpisnih postopkih, je napovedala.

Delo specializiranega državnega tožilstva

Na perečo kadrovsko problematiko sta v predstavitvi dela za lani opozorili tudi vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Darja Šlibar in vodja oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu Mojca Gruden.

Specializirano državno tožilstvo je v letu 2021 vložilo zahteve za preiskavo zoper skupno 103 fizičnih in pravnih oseb ter vložila obtožnice zoper 89 fizičnih in pravnih oseb.

Obsodilne sodbe so dosegli zoper 94 fizičnih oseb, od tega so sodišča za 55 oseb izrekla zapor, za 44 oseb pa še denarno kazen. "Delež obsodilnosti je bil lani 75-odstoten in je višji kot leto prej, ko je bil 68-odstoten," je navedla. Višji kot leto prej je bil lani tudi skupni seštevek izrečenih zapornih kazni, ki je znašal 130 let.

Odbor za pravosodje se je seznanil tudi z letnim poročilom o delu oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri Specializiranem državnem tožilstvu za leto 2021.

Izmenjava besed med Mahničem in ministrico

Poslanec SDS-a Žan Mahnič se je v razpravi med drugim dotaknil neimenovanja tožilcev v času prejšnje vlade. Poudaril je, da to v času vlade Janeza Janše ni bilo "avtomatizirano", v smislu da bo vlada nekritično imenovala vse, kar bo prišlo s tožilstva, temveč se je pregledalo, kdo je kdo in kaj je v preteklosti počel, je poudaril Mahnič, ki je tudi navajal nekatere, zanj sporne poteze tožilcev.

"Če se malo pregledajo zadeve, se hitro vidi, da večina od 13 imenovanih tožilcev za to ne izpolnjuje pogojev. Zaupanje v slovensko tožilstvo zato ne bo nič boljše, temveč kvečjemu slabše," je poudaril Mahnič. V poročilu o delu tožilstev pogreša tudi poročilo o tem, kako je tožilstvo s svojim nedelovanjem spodbujalo h grožnjam Janezu Janši s smrtjo. Mahnič bi podprl ustanovitev urada za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ob čemer pa bi ta po njegovem mnenju najprej moral "pregledati vse sodnike in tožilce", je poudaril Mahnič.

Ministrica za pravosodje je Mahniču odgovorila, da je vpletanje politike v imenovanje državnih tožilcev sporno in da je s tem, ko je na seji odbora naštel imena tožilcev, ki so zavrgli določene ovadbe, dal tudi jasno vedeti, da je vlada Janeza Janše za imenovanje državnih tožilcev uporabljala merilo politične presoje njihovih strokovnih vsebinskih odločitev, torej to, ali so določene ovadbe zavrgli ali ne.

"Na to moramo opozoriti, kajti ravno to pa je tisto merilo, ki ga aktualna vlada ne sprejema, saj po ustavi ni dopusten in je pravzaprav zanimivo, da zdaj tudi za nazaj priznavate, da je šlo pri blokadi imenovanja za politično odločitev glede na všečnost ali nevšečnost vsebinske presoje samostojnih in neodvisnih državnih tožilcev," je med drugim poudarila ministrica.

Kako se je izkazala Komisija za preprečevanje korupcije

Odbor je v nadaljevanju obravnaval letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) za lani, pa tudi oceno stanja komisije. Po mnenju predsednika KPK-ja Roberta Šumija je bila komisija "kar uspešna", ob tem pa vidi še veliko izzivov. Ugotavlja namreč, da nekatera področja, med njimi krepitev integritete, nasprotje interesov in nezdružljivost funkcij, še vedno niso uveljavljena kot standard primernega ravnanja in jim tako družba kot nosilci javnih funkcij ne namenjajo ustrezne pozornosti.

"Žal je krepitev integritete pri precejšnjem delu nosilcev javnih funkcij še vedno razumljena kot nadstandard, kar se odraža v nezaupanju in nezadovoljstvu. Prav tako med nami in med nosilci javnih funkcij ni dovolj ozaveščeno področje nasprotja interesov, ki pomeni le še korak do korupcije," je poudaril.

Med perečimi težavami je med drugim izpostavil kadrovanje v državnih družbah, kjer bi morale prevladovati strokovne kompetence in integriteta, ne pa politična pripadnost, ter vprašanje javnih naročil. "Javna naročila so še vedno problem oz. so bila v preteklem obdobju, predvsem netransparentnost postopkov in pa uporaba izjem od pravil."

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa je povsem nesprejemljivo, da so priporočila KPK-ja, namenjena večji transparentnosti, odgovornosti in sledljivosti, prevečkrat spregledana ali celo ignorirana.

"To je težava mnogih neodvisnih organov, katerih priporočila in mnenja se ne upoštevajo v smeri, kot bi se morala, organi pa nimajo pristojnosti za izvrševanje ukrepov. To neupoštevanje kaže ne le na stanje integritete, temveč tudi na razumevanje pomena pravne države v družbi," je poudaril.

Šoltes je spomnil, da so na ministrstvu za pravosodje pripravili zakon o zaščiti žvižgačev, ki bo eno od več zakonodajnih področij, kjer bosta ministrstvo in komisija v letošnjem letu povečala sodelovanje. Zakon je pripravljen, to pa bo tudi ena od priložnosti za opredelitev vloge komisije v procesu zaščite žvižgačev, je poudaril.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je v razpravi med drugim opozoril na odgovornost KPK-ja pri obveščanju javnosti o sumih kaznivih dejanj, kajti "ko KPK poda v javnost sume, večina državljanov to razume drugače, kot mislite, da razume ... Mislim, da ima KPK veliko in odgovorno nalogo," je dejal Hoivik. Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi novelirati zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je kar zahteven za navadnega državljana.

Poslanka SD-ja Meira Hot je izpostavila, da je KPK neodvisen organ v razmerju do vseh nosilcev oblasti, je tudi ena od redkih institucij, za katero je zelo pomembno tudi to, kakšen je v javnosti njen videz delovanja. Izpostavila je pomembno delo komisije pri ozaveščanju javnosti o tem, kaj je korupcija ali konflikt interesov, kjer po njenem mnenju vlada še veliko neznanja.

Video: Posnetek v dveh delih