A sprava je mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati, pravi Lipovšek, odpuščanje pa je mogoče le tedaj, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča, je v pridigi dejal celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je daroval mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Spominskem parku Teharje.

Darujoča in odpuščajoča ljubezen je ključ, ki vodi do tako želene narodne sprave med živimi in pokojnimi, med ubijalci in žrtvami, med preživelimi, ki so bili v vojnem in povojnem času na nasprotnih bregovih in so zdaj poklicani k spravi in medsebojnemu odpuščanju, dodaja.

Škof je opozoril, da bi se zgodil zločin, če "bi mi pozabili na te žrtve in ne storili vsega, kar je v naši moči, da se na tem in na še več kot 600 drugih znanih in neznanih moriščih po naši domovini izvrši človeško-civilizacijski in tudi krščanski proces, ki je v tem, da bodo vse žrtve povojnih pobojev dobile svoje ime in grob". Po njegovih besedah letos sprejeti zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu budi novo upanje.

Kraj strašnega spomina
Med programom spominske slovesnosti je spregovoril tudi klasični filolog Brane Senegačnik, ki je Teharje predstavil kot kraj strašnega spomina, a obenem tudi sveti kraj, v katerega se ne prihaja zaradi preteklosti, ampak zato, da bi postali boljši ljudje.

"Da bi jasneje začutili, kdo smo, da bi bolje videli, kje smo. Prvo je stvar srca, drugo stvar pameti, oboje je nepogrešljivo za človekov obstoj. Seveda prihajamo zaradi spomina, a spominjanje ni stvar preteklosti, spominjati se, pomeni imeti korenine in prihodnost, imeti obraz, pomeni biti človek," je dejal Senegačnik.

S pomori teharskih taboriščnikov se je zgodilo izničenje človeka, je poudaril Senegačnik in nadaljeval, da gre nedvomno za dogodek z velikim vplivom na slovensko zgodovino. Slovenska družba je bila dobesedno fizično spremenjena, deformirani sta bili miselnost in etika, dodaja. Zgodovine in sedanjosti ne moremo razumeti, ne da bi vso to grozljivo in bolečo resničnost kar najbolje raziskali, je sklenil.

Spominske slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki SDS-a na čelu s predsednikom stranke Janezom Janšo, v imenu NSi-ja pa je bila prisotna podpredsednica stranke Iva Dimic.

Pohod po poti teharskih žrtev
V spominskem parku Teharje je potekala spominska slovesnost, ki sta jo pripravili Nova slovenska zaveza in župnija Teharje. Zbrani so se udeležili tudi nedeljskega spominskega pohoda po poti teharskih žrtev. Pohodniki so se zbrali pred celjsko železniško postajo in od tam krenili po cesti, kjer so vodili ujetnike do taborišča na Teharjah ter se nato pridružili obletni slovesnosti.

Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po vojni je bilo taborišče nekaj časa opuščeno, nato pa so ga konec maja 1945 reaktivirale povojne komunistične oblasti.

Povojne oblasti so v taborišče Teharje namestile domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Že konec maja 1945 so v taborišče pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija pa še približno 3000 domobrancev. Po koncu druge svetovne vojne je šlo po ocenah za skupaj okoli 5000 na Teharjah zaprtih ljudi, ki so jih povojne oblasti brez sojenja usmrtile.