Kandidat za prometnega ministra Patrick Vlačič je poudaril, da so za slovensko gospodarstvo med krizo ključnega pomena naložbe v infrastrukturo. Zavzema se, da bi Slovenija postala logistična platforma za srednjo in jugozahodno Evropo.
Cestninjenje bi po Vlačičevem mnenju moralo med drugim temeljiti na načelih "uporabnik plača", vinjet pa ne namerava ukiniti, čeprav ocenjuje, da vinjetni sistem ogroža nacionalni program.
Irma Pavlinič Krebs je dejala, da je enoten cilj skupne vlade ustvariti takšno institucionalno okolje, ki se bo odražalo v bolj učinkoviti državi, odprti vladi, močni civilni družbi in samoomejujoči in odzivni politiki. Podprlo jo je 12 članov odbora DZ-ja.
Mitja Gaspari, kandidat za ministra za razvoj in evropske zadeve, si je za glavno nalogo v prihodnjem mandatu zastavil okrepitev razvoja države, koordinacije evropskih zadev in črpanja sredstev EU-ja.
Na področju razvoja se mu zdi bistvena vzdržna gospodarska rast, ki jo morata po njegovih besedah spremljati do okolja prijazno ravnanje in ohranitev socialne povezanosti. Gaspari napoveduje še posodobitev črpanja evropskih sredstev, med drugim z umestitvijo upravljanja na raven treh ministrstev.
Kandidat za ministra za pravosodje Aleš Zalar je v svoji predstavitvi poudaril, da si bo prizadeval že do konca leta doseči prekinitev sodniške stavke. Poleg tega se je zavzel za spremembo kazenskega postopka, krepitev vloge sodnega sveta v postopku imenovanja predsednikov sodišč, uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja kandidatov za tožilce in sodnike ter uvedbo planiranja financiranja sodišč na podlagi rezultatov. Zagovarja tudi reformo ustavnega sodišča, in sicer njegovo razbremenitev.
Po Zalarjevih besedah se bodo posvetili tudi kazenskemu zakoniku in preučili njegove razpoke.
Kandidat za gospodarskega ministra Matej Lahovnik je kot ključno težavo slovenskega gospodarstva izpostavil obremenitev stroškov dela s prispevki, zato predlaga znižanje prispevkov za socialno varnost. Meni namreč, da samo znižanje davčnih stopenj ne bo dovolj. Znižanje prispevnih stopenj za pet odstotnih točk bi po Lahovnikovih izračunih za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. "Če je proračun res izravnan, potem ne vidim težav, da tega ne bi naredili," je dejal Lahovnik.
Ključna usmeritev gospodarske politike se Lahovniku zdi spodbujanje odprtega trga in konkurence. Po njegovem mnenju mora biti poudarek na spodbujanju najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Kandidat za ministra za gospodarstvo si bo prizadeval tudi za stabilnost oskrbe z električno energijo, drugi blok krške jedrske elektrarne in šesti blok šoštanjske termoelektrarne pa sta po njegovem mnenju potrebna.
Katarina Kresal, kandidatka za ministrico za notranje zadeve, je v svoji predstavitvi med drugim napovedala boj proti gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji, pri čemer namerava tudi preučiti možnosti za ustanovitev finančne policije.
Poleg tega je po njenih besedah nujna ustanovitev posebnega nadzornega organa, ki bi bdel nad delom policije. Vzpostaviti je treba poseben sistem, ki bi omogočal sistemsko preiskovanje in sankcioniranje prekoračitev pooblastil policije. Do zdaj je bil po mnenju Kresalove ta sistem neučinkovit. Prav tako je spregovorila o večji prometni varnosti, ki pa je po njenih besedah ni mogoče doseči zgolj z represijo.
V sredo nova peterica
V sredo bo pred člane odborov v državnem zboru stopilo še pet kandidatov za ministre, v četrtek pa čaka zaslišanje še kandidata za ministra za Slovence po svetu Boštjana Žekša.
A. M./M. N./A. K. K.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje