Križanič, kandidat za finančni resor, je med svojo predstavitvijo povedal, da bo njegova prva skrb spopad s posledicami gospodarske krize. Kot največji investicijski projekt nove vlade je izpostavil posodobitev železniškega omrežja, poleg tega pa namerava splošno davčno olajšavo urediti tako, da se bo izenačila z višino minimalne plače. Nova vlada naj bi nadaljevala postopen umik iz gospodarstva, vendar bo ostala prisotna v nekaterih ključnih gospodarskih panogah.

Poleg tega si bo prizadeval, da bi gospodarstvo namenjalo 3 odstotke BDP-ja za razvoj in da bi se ob koncu mandata brezposelnost znižala na 5 odstotkov. Križanič je še dodal, da je predvidena ustanovitev finančne policije za učinkovit nadzor nad davčnimi utajevalci. Ali bo to v okviru zdajšnje policije ali bo to nova institucija, se še ne ve, bo pa o tem odločal parlament.

Lukšič napovedal belo knjigo o šolstvu
Igor Lukšič je v predstavitvi pred odborom za kulturo, šolstvo, šport in mladino dejal, da verjame v javno šolstvo, za katerega meni, da je lahko edino pravično v smislu zagotavljanja dostopnosti. Izhodišče Lukšičevega programa je večja vključenost otrok in mladostnikov v vrtce in šole. Poleg tega razmišlja o podaljšanju mandata ravnateljem, združevanju predmetov v osnovnih šolah ter omejitvi eksperimentiranja pri zunanjih preverjanjih znanj. Napovedal je tudi pripravo bele knjige za področje šolstva.

Jelušičeva: Zmanjšanje obrambnega proračuna ne pomeni nujno črnega scenarija
Kandidatka za ministrico za obrambo Ljubica Jelušič je pred odborom za obrambo v okviru postavke opremljanje in obrambna infrastruktura napovedala omejevanje nakupov in zamik nekaterih nakupov zaradi zmanjšanja obrambnega proračuna. Morsu bo namreč namenjenega le 1,5 odstotka BDP-ja.

Poleg tega je Jelušičeva napovedala poročilo, ki bo poslancem DZ-ja povedalo, kako se se uresničili načrti o nakupih vojaške opreme, ki jih je (ali jih še bo) potrdil parlament. Sama sicer meni, da zmanjšanje obrambnih izdatkov ne pomeni nujno črnega scenarija, lahko je to trenutek, ko si vpleteni pogledajo v oči in ugotovijo, kaj zmorejo. Dodala je, da bi se Slovenija morala otresti predstave, da imamo vojsko kot jo imajo velike države.

Jelušičeva je povedala tudi, da bo v primeru, če se bodo izkazala nesprejemljiva ravnanja v primeru posla z oklepniki 8 x 8, moralo priti do revizije postopka.

Širca: Sredstva za kulturo najnižja od osamosvojitve
Kandidatka za ministrico za kulturo Majda Širca, Zares, pa je pred pristojnim odborom poudarila, da so predvidena državna sredstva za kulturo letos in prihodnje leto najnižja po osamosvojitvi Slovenije, zato bo dodatne vire treba poiskati v strukturnih skladih.

Resor, ki ga želi prevzeti, Širca vidi kot neke vrste možganskega trusta, ki se bo moral osredotočiti na dialog na evropski ravni, na ohranjanje slovenskega jezika in na varno in svobodno ustvarjanje. Sicer pa lahko v času njenega ministrovanja pričakujemo reformo javnih zavodov in spremenjen način njihovega financiranja. Glede medijske politike je cilj, ki ga bo zasledovala, neodvisnost. Tako je že napovedala spremembo zakona o medijih in spremembe v obeh državnih medijskih hišah, Slovenski tiskovni agenciji in RTV Slovenija.

Svetlik bo balansiral med trgom in socialo
Kot peti je zaslišanje pred pristojnim odborom prestal kandidat za ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

V svoji predstavitvi je med drugim povedal, da je vloga resorja, za katerega se poteguje, vzdrževanje dinamičnega ravnotežja med socialno in gospodarsko-tržno dimenzijo ter skrb za socialno reprodukcijo. Treba je poskrbeti za ravnotežje med proizvodnjo in porabo ter med svobodo in varnostjo oziorma zagotavljati "varno prožnost", je poudaril.

Ploštajnerjeva: Pokrajine nujne
Odbor državnega zbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je kot ustrezno ocenil tudi predstavitev Zlate Ploštajner, kandidatke za ministrico brez listnice, odgovorno za omenjeno problematiko.

Ploštajnerjeva je med drugim poudarila, da so pokrajine nujno potrebne, saj bi olajšale decentralizacijo države, ki je pri takšni raznolikosti občin, kot je v Sloveniji, velikokrat otežena. Prepričana je tudi, da bi pokrajine prinesle nove razvojne priložnosti.

Povedala je še, da njeno osebno stališče, katere pokrajine in koliko bi jih ustanovili, ne more biti odločilno, je pa pomembno, da se o teh vprašanjih nadaljuje strokovno-političen dialog. Kot je pojasnila, so tudi gradiva, ki lahko služijo kot izhodišče za iskanje izboljšav in novih možnosti, že pripravljena.

Zaslišanja do četrtka
Do četrtka se bo pred pristojnimi parlamentarnimi odbori predstavljalo 18 kandidatov in kandidatk za ministre. V petek pa bo DZ odločal o novi vladi.

Mnenje o kandidatu predsedniku DZ-ja in premierju
Po poslovniku DZ-ja predsednik posameznega delovnega telesa takoj, najpozneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra, pošlje predsedniku DZ-ja in predsedniku vlade mnenje, ki ga je delovno telo sprejelo o predlaganem kandidatu.

DZ o novi vladi v petek
Predsednik vlade lahko najpozneje v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za ministra, v takem primeru pa lahko hkrati predloži novo kandidaturo. Če se bo Pahor vsaj za kandidate, ki bodo zaslišani v torek, sredo in četrtek, tej pravici odrekel, bo, kot je v petek na kolegiju predsednika DZ-ja povedal Pavel Gantar, državni zbor v petek lahko izvedel izredno sejo, na kateri bo odločal o listi kandidatov kot celoti.

Nova vladna ekipa bo skupaj s premierjem štela 19 članov, od tega sedem nestrankarskih ministrov. V vladi bo pet ministric, s čimer je zagotovljena skoraj tretjinska zastopanost žensk v ministrski ekipi. Borut Pahor je prepričan, da je koalicija sestavila ekipo, "ki se bo lahko spoprijela s težkimi časi, ki jih prinaša gospodarska kriza".

L. D./ B. K./ A. M./E. S.